Jelšingrad, z ljubeznijo sem te ustvaril

Kamra.si, 2. oktober 2020 ― Vljudno vabljeni na odprtje razstave Jelšingrad, z ljubeznijo sem te ustvaril, ki bo v ponedeljek, 5. oktobra 2020, ob 18. uri, v veliki dvorani Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah. Na griču v bližini Šmarja pri Jelšah stoji dvorec Jelšingrad, edinstven primer orientalsko obarvanega historizma v Sloveniji. V sodelovanju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območne enote Celje in Knjižnice Šmarje pri Jelšah, bomo z razstavo odstrli pogled na celoten kompleks dvorca s parkom, njegovo zanimivo zgodbo in izjemno arhitekturo, ki danes le stežka kljubuje času. S prireditvijo obeležujemo tudi Dneve evropske kulturne dediščine. Razstavo so pripravili Lucija Čakš Orač, Matija Plevnik in Andreja Mihelčič Koželj. Razstava bo na ogled do 5. decembra 2020.

Zaključek natečaja Zgodbe mojega kraja 2020

Kamra.si, 2. oktober 2020 ― V četrtek, 1. oktobra 2020, smo v Mestni knjižnici Ljubljana razglasili 10 najboljših zgodb natečaja Zgodbe mojega kraja: Kako smo nekoč preživljali počitnice, ki ga je razpisala Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije. Natečaj je potekal od 8. februarja do 15. aprila 2019, zaradi epidemije pa je bil podaljšan do 1. septembra 2020. V času trajanja natečaja smo prejeli 69 zgodb, ki ustrezajo razpisanim pogojem. Žirija je izbrala 10 najboljših, nato pa izmed njih 3 zmagovalne. Ker izvedba zaključne prireditve ni bila mogoča, smo razglasitev skupaj z utemeljitvami nagrad posneli ter posnetek objavili na spletni strani knjižnice.

France Bevk: od Pesterne do Čedermaca: življenje in delo Franceta Bevka 1890-1970

Kamra.si, 1. oktober 2020 ― V četrtek, 1. oktober 2020, ob 18. uri vabljeni v Goriško knjižnico Franceta Bevka Nova Gorica, na predstavitev knjige France Bevk: od Pesterne do Čedermaca: življenje in delo Franceta Bevka 1890-1970. Knjigo bodo predstavili avtor Boris Jukić, urednica Nela Malečkar ter avtorice prispevkov v knjigi mag. Marija Mercina (V viharju in soncu), dr. Urška Perenič (Znamenja na nebu: simbolno soočanje s tujim) in Alenka Puhar (Težave z mamo).

Dr. Stane Gabrovec, starosta slovenske arheološke in muzejske stroke

Kamra.si, 30. september 2020 ― Medobčinski muzej Kamnik vabi v četrtek, 1. oktobra 2020, ob 18. uri ob 100-letnici rojstva akademika prof. dr. Staneta Gabrovca na spominsko slovesnost, kjer se bomo s priložnostno razstavo, spomini njegovih študentov, naslednikov in domačih ter s predstavitvijo kratkega filma, spomnili na življenje in delo akademika, profesorja, doktorja arheoloških znanosti, muzealca, predavatelja, znanstvenika, kamniškega častnega občana. Obvezne predhodne prijave e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloakd4a35e4c297c7af512f134f83ebc0036').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addyd4a35e4c297c7af512f134f83ebc0036 = 'info' + '@'; addyd4a35e4c297c7af512f134f83ebc0036 = addyd4a35e4c297c7af512f134f83ebc0036 + 'muzej-kamnik-on' + '.' + 'net'; var addy_textd4a35e4c297c7af512f134f83ebc0036 = 'info' + '@' + 'muzej-kamnik-on' + '.' + 'net';document.getElementById('cloakd4a35e4c297c7af512f134f83ebc0036').innerHTML += ''+addy_textd4a35e4c297c7af512f134f83ebc0036+''; ali po telefonu 01/8317 662 do srede, 30. 9. do 12. ure. Število mest je omejeno. Na dogodkih je obvezna uporaba zaščitnih mask.

Spomin na Almo

Kamra.si, 30. september 2020 ― Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje vabi na spominsko slovesnost v počastitev 70-letnice smrti Alme M. Karlin (1889–1950) in 30-letnice prve gledališke uprizoritve njene dramatizirane novele Pod Košatim očesom, ki bo v nedeljo, 4. oktobra 2020, ob 17. uri v Veliki dvorani Narodnega doma.

30. septembra 1897 se je v Tiroseku rodil Slavko Savinšek, slovenski pisatelj in pesnik

Kamra.si, 30. september 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. septembra 1897 se je v Tiroseku rodil Slavko Savinšek, slovenski pisatelj in pesnik. Umrl je 11. avgusta 1942 v Beogradu. Po končanem šolanju je v letih 1917-1919 študiral pravo na Dunaju in v Zagrebu, kjer je leta 1922 diplomiral. Delal je v finančni upravi v Kamniku, Nišu in nazadnje kot višji svetnik pri ministrstvu za finance v Beogradu. Poročil se je z Marijo Černe z Jesenic. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Marjan, Jakob, Bogomila in Jurij. Jakob je bil eden prvih modernističnih kiparjev na Slovenskem. Marjan je leta 1941 odšel k očetu v Beograd, kjer je kasneje delal kot znanstvenik na Inštitutu za mednarodno politiko. Slavko Savinšek se je ukvarjal tudi s slikarstvom in svoja dela razstavljal v okviru Udruženja likovnih umetnika Srbije. Zaradi protinemške dejavnosti je bil Slavko Savinšek zaprt in poleti 1942 ustreljen. Pisateljsko se je pričel uveljavljati že v zgodnjih gimnazijskih letih. Objavljal je v različnih listih in zbornikih. Najprej so izšle pesmi, pozneje se je posvetil prozi, zlasti povesti iz kmečkega, delavskega in meščanskega življenja. Vir: http://www.gorenjci.si/osebe/savin%C5%A1ek-slavko/478/Prispevala: Občinska knjižnica Jesenice Bil je oče kiparja Jakoba Savinška, Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slavko_Savinšek

30. septembra 1989 je umrl Janko Orožen, slovenski zgodovinar in šolnik

Kamra.si, 30. september 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. septembra 1989 je v Celju umrl Janko Orožen, slovenski zgodovinar in šolnik. Rodil se je 10. decembra 1891 v vasi Turje nad Hrastnikom. Janko Orožen se je rodil v kmečki družini s petimi otroki. Prvo znanje je nabiral v enorazredni osnovni šoli v domačem Turju, leta 1907 pa se je vpisal na mariborsko učiteljišče, ki ga je uspešno končal štiri leta kasneje. Kot privatist je na celjski gimnaziji leta 1913 opravil gimnazijsko maturo in si pridobil formalne pogoje za univerzitetni študij. V Pragi je vpisal študij prava, a ga je že po enem semestru opustil zaradi finančnih težav. Vrnil se je v domovino, kjer je do začetka prve svetovne vojne opravljal pedagoško delo.

29. septembra 1928 se je v Šentjuriju pri Mirni Peči rodil Tone Pavček, pesnik, esejist, prevajalec in urednik

Kamra.si, 29. september 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. septembra 1928 se je v Šentjuriju pri Mirni Peči rodil Tone Pavček, pesnik, esejist, prevajalec in urednik.Umrl je 21. oktobra 2011. Tone Pavček se je rodil 29. septembra leta 1928 v Šentjuriju pri Mirni Peči, kjer je živel do svojega 16. leta. Prvi razred osnovne šole je obiskoval v domačem kraju, naslednje leto pa so ga prešolali v internat k nunam v Ljubljano. V Ljubljani je končal klasično gimnazijo, se po maturi vpisal na pravno fakulteto in diplomiral leta 1954, vendar pravne službe nikoli ni opravljal. Poleg pisateljevanja je bil Pavček zelo dejaven tudi na drugih področjih. V letih 1955–1957 je bil novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, nato pa do leta 1972 novinar in urednik na RTV Slovenija. Med letoma 1963 in 1967 je bil ravnatelj Mladinskega gledališča v Ljubljani. Od leta 1972 do upokojitve leta 1990 je bil odgovorni urednik Cankarjeve založbe, od 1979 do 1983 je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev. V letih 1986–1990 je bil poslanec slovenske skupščine in je na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 1989 prebral Majniško deklaracijo. Leta 1996 ga je UNICEF imenoval za enega izmed svojih ambasadorjev. Od leta 2001 je bil izredni, od 2007 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Bil je pogost gost številnih literarnih večerov, bralnih značk in različnih kulturnih srečanj. Pavček je prejel tudi naziv vinski vitez, saj je vzgajal vinograd trte refošk. Leta 1953 je skupaj s Kovičem, Menartom in Zlobcem izdal Pesmi štirih. V slovenski povojni književnosti se je uveljavil kot predstavnik intimizma. V njegovi poeziji izstopa predvsem ljubezen do rodne Dolenjske, velik del svojih del pa je posvetil tudi otrokoma, Marku in Saši Pavček. Pokopan je bil z vojaškimi častmi na ljubljanskih Žalah. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Pav%C4%8Dek

29. septembra 1547 (Alcalá de Henares, Španija) se je rodil Miguel de Cervantes Saavedra, španski pisatelj

Kamra.si, 29. september 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. septembra 1547 (Alcalá de Henares, Španija) se je rodil Miguel de Cervantes Saavedra, španski pisatelj. Umrl je 23. aprila 1616 v Madridu. Velja za največjega pisca v španskem jeziku in enega od svetovnih utemeljiteljev romana. Njegov roman Don Kihot je preveden v več kot 140 jezikov in narečij; gre za največkrat prevedeno knjigo takoj za Biblijo. Don Kihot velja za klasiko zahodne literature in se mu velikokrat podaja naziv za prvi sodoben roman in najboljšo fantastično delo kar jih je bilo napisanih. Cervantesov vpliv na španski jezik je bil tako velik, da se jezik velikokrat imenuje la lengua de Cervantes (''Cervantesov jezik''). Miguel de Cervantes Saavedra se je rodil v Alcalá de Henares, ki je majhno špansko mesto severovzhodno od Madarida. Cervantes Saavedra se je najverjetneje rodil 29. septembra 1547, ko goduje sveti Mihael oziroma špansko Miguel. Rodil se je v revni družini skromnega podeželskega zdravnika. Bil je četrti od sedmih otrok. V mladosti je živel v Valladolidu, Madridu in Sevilli. O njegovi izobrazbi ni znanih veliko podatkov, gotovo pa je, da do univerzitetnega študija ni prišel. Doma in v Madridu je hodil v latinske šole. Pri dvaindvajsetih letih objavi svojo prvo pesem, posvečeno smrti španske kraljice Isabele, ženi Filipa II. Leta 1569 je bil prisiljen zbežati iz Castile in odšel v Rim, kjer je zaposlen kot natakar v hiši kardinala Acquavive, pri triindvajsetih pa odide v Neapelj, ki je bil pod špansko oblastjo, in se priključi vojski. Sodeluje v pomorski bitki pri Lepantu, kjer krščanske dežele premagajo Turke. Tam je bil hudo ranjen v roko, ki se mu kasneje posuši, kljub temu pa se izkaže kot dober vojščak in dobi vojaške zasluge, po povratku v rodno Španijo pa bi ga zaradi tega čakalo manjše bogastvo. Leta 1575 ladjo, na kateri je služil, napadejo pirati in ga kot ujetnika odpeljejo v Alžirijo. Tam preživi 5 let ujetništva, saj ga domači zaradi pomanjkanja denarja niso mogli odkupiti. Ta leta p

29. septembra 1968 je v Adlešičih umrl Juro Adlešič, slovenski pravnik in politik

Kamra.si, 29. september 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. septembra 1968 je v Adlešičih umrl Juro Adlešič, slovenski pravnik in politik. Rodil se je 7. maja 1884 v Adlešičih. Juro Adlešič se je rodil 7. maja 1884 v Adlešičih pri Črnomlju kot zadnji od enajstih otrok. Obiskoval je ljubljansko klasično gimnazijo, nato pa študiral pravo na Dunaju. Leta 1910 je končal študij in se nato posvetil odvetniški praksi. Leta 1918 je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno. Ukvarjal se je predvsem z gospodarskimi in političnimi vprašanji. Pisal in objavljal je v različnih časopisih in revijah (Slovenec, Zora, Edinost, Zlata doba, Čas idr.). Blizu so mu bila tudi socialna vprašanja. Veliko se je ukvarjal s problemi izseljevanja. Pravzaprav je bil eden redkih intelektualcev pri nas, ki se je z izseljevanjem ukvarjal že pred prvo svetovno vojno. Bil je član banovinskega sveta, predsednik slovenske sekcije Zveze mest Kraljevine Jugoslavije ter podpredsednik Orlovske zveze. 10. decembra 1935 je bil izvoljen za predsednika ljubljanske mestne občine, kot je bila tedaj poimenovana županska funkcija. Ob prihodu italijanske vojske v Ljubljano 11. aprila 1941 je okupatorju izročil mestne ključe, nato pa opravljal županoval še do 2. junija 1942, ko je zaprosil za razrešitev. Po odstopu z županskega mesta se je umaknil v Italijo (jeseni 1942), sedem let kasneje pa emigriral v Združene države Amerike. V Kansasu je opravljal fizična dela na kmetijski farmi v lasti rojakinje iz Bele Krajine. Leta 1965 se je vrnil v Adlešiče, kjer je tri leta kasneje, 28. septembra 1968, umrl.

Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije

Kamra.si, 28. september 2020 ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož in Narodni muzej Slovenije vljudno vabita na predavanje KOPTSKE TKANINE IZ ZBIRKE NARODNEGA MUZEJA SLOVENIJE, ki bo v petek, 2. oktobra 2020, ob 11. uri v Slavnostni dvorani Ptujskega gradu. Predavali bodo soavtorji razstave mag. Darko Knez, mag. Miran Pflaum in Tomislav Kajfež iz Narodnega muzeja Slovenije. Med najstarejši tekstil v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije sodijo slikovite tkanine, ki so jih med 3. in 10. stoletjem našega štetja stkali Kopti, krščansko prebivalstvo Egipta. Izdelane so iz lanu in volne, zanje pa so značilne žive barve. So eden najizrazitejših segmentov koptske umetnosti. Poleg fragmentov oblačil so se ohranili predvsem deli zastorov, pregrinjal in blazin. Koptske tkanine so dočakale današnje dni zahvaljujoč običaju, da so umrle pokopavali oblečene oziroma pokrite s tekstilnimi izdelki, ki v grobnicah in grobovih zaradi suhega podnebja niso propadli. Narodni muzej Slovenije že od leta 1890 hrani zbirko 53 koptskih tkanin, ki sodi med bolje ohranjene tovrstne zbirke v Evropi. V muzeju smo zbirko koptskih tkanin strokovno obdelali z najsodobnejšimi znanstvenimi tehnikami in metodami ter jo ovrednotili. V obliki razstave in razstavnega kataloga je bila prvič strnjeno predstavljena slovenski javnosti. Koptske tkanine so vir navdiha tudi za sodobne ustvarjalce. Spremljajoča razstava sodobnih tekstilnih in oblačilnih interpretacij KOPTI.TEX je nastala pod okriljem Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in je rezultat večmesečnega dela študentk in študentov v okviru predmetov Oblikovanje tekstilij, Oblikovanje oblačil in Razvoj oblikovanja. V konservatorsko-restavratorski delavnici za tekstil Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož smo izvedli vse potrebne konservatorske posege na koptskih tkaninah, jih zaščitili pred zunanjimi škodljivimi dejavniki in jih pripravili za ogled javnosti, kakor tudi za dolgotrajno hrambo v depoju. Dogodek bo potekal v skladu s priporoč

Ljubljana v gibljivih slikah: mesto po potresu – dr. Peter Krečič

Kamra.si, 28. september 2020 ― Spoštovani obiskovalci knjižnice v ciklu domoznanskih večerov Ljubljana v gibljivih slikah, ki jih v Slovanski knjižnici pripravljamo že od leta 2012, se letos osredotočamo na naravne in druge nesreče, ki so skozi zgodovino doletele našo prestolnico. V torek, 29. 9. 2020, ob 19.00 bomo pozornost posvetili potresu, ki je leta 1895 močno prizadel Ljubljano. Dr. Peter Krečič, umetnostni zgodovinar, ki že desetletja preučuje življenje in delo arhitekta Jožeta Plečnika, nam bo predstavil, kako se je po potresu spremenila arhitekturna podoba našega mesta. Pred predavanjem bo ogled dela dokumentarne oddaje o posledicah potresa izpred 125-ih let, iz arhiva RTV Slovenije (Žarišče, 1995, režiser Vojko Boštjančič). V kolikor bi si želeli predavanje ogledati od doma, nas lahko v živo spremljate na FB strani Mestne knjižnice Ljubljana: https://www.facebook.com/mestna.ljubljana Ker želimo, da je obisk prireditve v knjižnici varna in prijetna izkušnja tako za obiskovalce kot za zaposlene, vas prosimo za upoštevanje javnozdravstvenih ukrepov: - v knjižnico in prireditveno dvorano vstopajte le, če ste zdravi;- obvezno si nadenite zaščitno masko in jo obdržite za ves čas trajanja prireditve;- razkužite si roke ob vstopu v dvorano;- upoštevajte predpisano medosebno varnostno razdaljo 1,5 m. Vstop je prost, število sedežev pa je omejeno.

ANTON PERKO, slovenski slikar v službah cesarskega dvora

Kamra.si, 28. september 2020 ― Pokrajinski muzej Celje vabi v četrtek, 1. oktobra 2020, ob 18. uri v Staro grofijo na Muzejskem trgu na odprtje nove občasne razstave posvečene skoraj pozabljenemu, na Vranskem rojenemu Antonu Perku. Anton Perko (roj.1833, Podgrad na Vranskem – u.1905, Dubrovnik), je imel burno in uspešno kariero (slikal je bitko pri Visu l. 1866, bil je, upravitelj Hradčanov, tajnik kronske princese Štefanje in Rudolfa, in nosil naziv »komorni mornariški slikar«). Z razstavo želimo iz pozabe obuditi to zgodovinsko osebnost, ki je v 19. stol. opravljala pomembne funkcije za člane vladajoče Habsburške dinastije in je s svojim delom pustila v zgodovini vidno sled. Avtorica razstave je Gabrijela Kovačič, kustosinja v Pokrajinskem muzeju Celje.

Katja Bogataj: Ujeti v globalnem svetu

Kamra.si, 28. september 2020 ― Medobčinski muzej Kamnik vabi v sredo, 30. septembra 2020, ob 18. uri v Galerijo Miha Maleš na odprtje fotografske razstave Katje Bogataj Ujeti v globalnem svetu. Katja Bogataj je leta 2015 zaključila študij kiparstva z intermedijsko instalacijo pri profesorju Alenu Ožboltu na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Trenutno opravlja podiplomski študij iz kiparstva na Akademiji lepih umetnosti v Lizboni na Portugalskem. Sicer živi in dela v Žireh. Katja Bogataj je kiparka, ki se v svojem delu loteva družbeno angažiranih vsebin. To počne z natančnostjo pri realizaciji, umetniško senzibilnostjo in zavzetostjo. Nabor njenih izraznih pristopov je raznolik, kakor tudi tehnike, ki jih uporablja pri delu. Poleg klasičnega kiparstva, kjer se loteva oblikovanja kovinskih skulptur z varjenjem, se ukvarja tudi s fotografijo, videoinstalacijami, intermedijskimi postavitvami, kostumografijo in plesom. Razstava Ujeti v globalnem svetu je serija dvaindvajsetih fotografij, ki prikazujejo moško in žensko energijo oziroma ženski in moški način bojevanja v globalnem svetu in hkrati ponazarjajo notranji svet in notranji konflikt obeh polov, moške in ženske energije. Vir: https://www.muzej-kamnik-on.net/dogodki/katja-bogataj-ujet-v-globalnem-sistemu-ona-on/

28. septembra 1870 se je v Šentvidu pri Ljubljani rodil Franc Bernik, duhovnik, pisatelj in skladatelj

Kamra.si, 28. september 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. septembra 1870 se je v Šentvidu pri Ljubljani rodil Franc Bernik, duhovnik, pisatelj in skladatelj. Umrl je 5. novembra 1948 v Domžalah. Gimnazijo in bogoslovje je dokončal v Ljubljani in bil 1894 posvečen v duhovnika. Kot župnik je med drugim služboval v Domžalah. Objavil je več spisov in skladb v Cerkvenem glasniku (1893–1901), 14 govorov v Duhovnem pastirju (1918 in 1919), v Škofijskem listu (1907) razpravo Kako snovati in voditi izobraževalna društva in izdal knjige: Spolnuj zapovedi! (dva zvezka, Domžale 1921, 1922); Zgodovina fare Domžale (Domžale 1923); Pri najboljšem prijatelju (Domžale 1924). Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Franc_Bernik Priporočamo tudi: - https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi139575/ - Franc Bernik (osebni arhiv Vide Bajželj Dolinar)

Novice

arhivi