Kamra.si, 23. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. oktobra 2018 je v Topolšici umrl Alojz Rebula, pisatelj, dramaturg, esejist in prevajalec. Rodil se je 21. julija 1924.   Alojz Rebula, rojen, 21. julija 1924, v Šempolaju pri Trstu, sodi med tiste, danes že redke predstavnike slovenske književnosti v Italiji, ki so ustvarjali vse povojno obdobje. Rebula je med 1936 in 1940 obiskoval italijansko klasično gimnazijo v Gorici in jo od 1940 do 1944 nadaljeval v Vidmu, kjer je tudi maturiral. Leta 1949 je diplomiral iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani, kjer je študiral tudi arheologijo in angleščino. Leta 1960 je v Rimu doktoriral z disertacijo o Dantejevi Božanski komediji v slovenskih prevodih. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Stanoval je na Opčinah, zadnja leta pa je večinoma prebival v Loki pri Zidanem Mostu. Poročen je bil s pisateljico Zoro Tavčar. Umrl je 23. oktobra 2018  v Topolšici. 

Kamra.si, 22. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. oktobra 1906 se je na Globokem pri Rimskih Toplicah rodil Drago Ulaga, slovenski športni pedagog in publicist. Umrl je 9. oktobra 2000 v Ljubljani.  Nižjo gimnazijo je obiskoval v Celju (1918-1922), nato učiteljišče v Mariboru (1922-1926) ter Visoko šolo za telesno vzgojo (Hochschule für Leibesübungen) v Berlinu (1926-1930), jer je 1930 tudi diplomiral in postal prvi Slovenec z visokošolsko izobrazo na področju športa. Služboval je kot plavalni in atletski trener športnega kluba Ilirija v Ljubljani (1930-1934), bil pripravnik na klasični gimnaziji v Splitu (1934-1936), strokovni sodelavec v Ministrstvu za ljudsko telesno vzgojo v Beogradu (1936-1941). V času Cvetkovićeve vlade je bil načelnik kabineta ministra za telesno vzgojo naroda Đure Čejovića.[1] Občasno je poučeval na srednjih šolah v Ljubljani (1941-1945), postal profesor na kadrovski šoli Zavoda za fizkulturo v Ljubljani (1946), ki se je razvila iz srednje šole za telesno vzgojo v višjo in v Visoko šolo za telesno kulturo ter Fakulteto za šport na kateri je bil Ulaga od 1960 dalje redni profesor. V letih 1966−1968 je bil njen direktor, 1968–70 pa predsednik njenega sveta. Bil je član: Smučarske zveze Slovenije (1946–1968 njenega izvršnega odbora), od 1947 dalje Zveze pedagogov telesne kulture (1971–1973 njen predsednik), Jugoslovanske komisije za terminologijo telesne kulture v Beogradu (1968-1972); od 1960 je sodeloval pri terminološki komisiji Inštituta za slovenski jezik pri SAZU; in bil sekretar delovne skupine za šport in prosti čas v okviru organizacije ICSPE (Internat. Council of Sports and Physical Education). Ulaga se je že na učiteljišču intenzivno ukvarjal s telovadbo, zlasti z vajami na orodju in se v vrsti telovadnega društva Orel udeležil raznih tekmovanj, mdr. tudi mednarodnega tekmovanja v Kölnu (1927; zasedel 5. mesto) in v Pragi (1929; 2. mesto). S področja telesne kulture je napisal več knjig: Talna telovadba (1929); Gimnastika (1930); Knjiga o

Kamra.si, 22. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. oktobra 1906 se je v Vižmarjih pri Ljubljani rodil Bogo(mir) Pregelj, slovenski publicist, bibliotekar in prevajalec. Umrl je 22. aprila 1970 v Ljubljani. Bil je prvi sin pisatelja Ivana Preglja. Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1928 diplomiral germanistiko, komparativno literaturo in komparativno gramatiko. Po specializaciji v Leipzigu in služenju vojaškega roka v Sarajevu se je zaposlil kot knjižničar, v Ljudski knjižnici Prosvetne zveze v Ljubljani. Njegova prva zaposlitev je bila v knjižnici, ki ji je do konca aktivnega udejstvovanja posvetil veliko pozornosti. Službena pot ga je potem vodila v Smederevo, in Bački Petrovac, septembra 1937 pa je bil premeščen na I. državno realno gimnazijo v Ljubljani, kjer je poučeval jezike do 1945. Med vojno je aktivno sodeloval v OF. Januarja 1945 je bil aretiran in zaprt, nato pa napoten v internacijo. Ker je bil prehod čez Jezersko že zaprt, se je vrnil v Ljubljano. Po vojni je delal najprej kot tajnik komisije za vojno škodo na kulturnih spomenikih. Leta 1946 se je posvetil problematiki tedanjih ljudskih in znanstvenih knjižnic in je nato vse življenje ostal povezan s knjižničarstvom. Od 1952 je honorarno poučeval nemško književnost na Višji pedagoški šoli v Ljubljani - kasneje Pedagoški akademiji. Leta 1959 se je tu zaposlil kot redni profesor za nemški jezik, nemško književnost, fonetiko in metodiko nemškega jezika. V slovenski kulturni prostor je posegel s prevajanjem iz nemščine in angleščine tako mladinskih del kot leposlovja za odrasle ter s publiciranjem v mladinskih in kulturniških revijah. Bil je sodelavec lista Gradimo in urednik njegove filmske in radijske rubrike. Sledi njegovega dela in aktivnega življenja pa najdemo še na mnogih področjih: Od leta 1956 do 1960 predsednik prvega Društva diabetikov, Generalni tajnik [[Der internationale Deutschlehrerverband (Mednarodno društvo učiteljev nemškega jezika), kjer

Kamra.si, 19. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. oktobra 1948 je v Ljubljani umrl Rudolf Andrejka, pravnik, pisatelj, statistik, zgodovinar ter propagator planinstva in turizma. Rodil se je 22. julija 1880 v Ljubljani.  Dr. Rudolf Andrejka je študiral  pravo na Dunaju in ga zaključil z doktoratom leta 1903. Znani dunajski predavatelji pravne stroke so mu dali osnovo, iz katere se je razvil v odličnega poznavalca upravnega prava. Že pred zaključkom študija (1902) se je zaposlil pri deželni vladi v Ljubljani in se kmalu uveljavil kot eden naših najbolj plodovitih pravnih pisateljev. Njegov interes je pogosto posegal tudi na področja zgodovine in planinstva, vseskozi pa je ohranjal tudi stik s slovensko literaturo in jezikom. Leta 1926 je postal predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti in to delo kot redno ali honorarno s prekinitvami opravljal skoraj do smrti.