Novice

arhivi

7. decembra 2016 je v Ljubljani umrla Vilma Bukovec, operna pevka

Kamra.si, 7. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. decembra 2016 je v Ljubljani umrla Vilma Bukovec, operna pevka. Rodila se je 27. februarja 1920 v Trebnjem.  Njen mož je bil zdravnik otorinolaringolog in akademik Vinko Kambič. V letih od 1932/33 do 1939/40 je obiskovala novomeško gimnazijo. Po opravljeni maturi je v Ljubljani pričela študirati pravo, ki ga je kmalu opustila in glasbo. Petje je študirala pri Janette Foedransperg. Med drugo svetovno vojno, v letih 1942-1943, je bila internirana v Italiji. Po vrnitvi v Ljubljano je študirala solopetje pri Adu Darianu na ljubljanski glasbeni akademiji. Po vrnitvi, v sezoni 1944/45, je sodelovala v opernem zboru, kjer se je kmalu razvila v solistko. Kot solistka je debitirala leta 1944 z vlogo Siebla v Gounodovem Faustu. Postala je vodilna sopranistka ljubljanske Opere SNG. Več let je nastopala v vseh glavnih vlogah znanih oper. Pela je številne lirične in dramatične vloge standardnega repertoarja z veliko pevsko kulturo in pristnim odrskim žarom. Gostovala je v večini evropskih držav, v Sovjetski zvezi in na Kitajskem. Največje uspehe je dosegla doma in v tujini kot Čo-čo-san, Margareta, Kerubin, Mimi, Marinka, Jenufa, Thais, Saloma itd. Leta 1982 se je po štiridesetih letih aktivnega delovanja poslovila z odra ljubljanske Opere. V vseh teh letih je odpela 65 vlog in odpovedala samo eno predstavo. Doma in v tujini je prejela ugledna priznanja. Je dvakratna Prešernova nagrajenka, leta 1957 za kreacijo naslovne vloge v Massenetovi Manon in leta 1982 za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja. Društvo glasbenih ustvarjalcev Slovenije (DGUS) je podelilo Betettovo nagrado za umetniške dosežke v glasbi. Je tudi prejemnica Betettove nagrade, ki jo podeljuje Društvo glasbenih ustvarjalcev Slovenije za umetniške dosežke v glasbi in Srebrnega častnega znaka svobode Republike Slovenije leta 2000 za izjemno življenjsko delo in prispevek k visoki ravni slovenske operne poustvarjalnosti in za uveljavljanje slovenske ku

7. decembra 1871 se je v Šentanelu nad Prevaljami rodil Štefan Kramolc, organist

Kamra.si, 7. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. decembra 1871 se je v Šentanelu nad Prevaljami rodil Štefan Kramolc, organist. Umrl je 15. marca 1956 v Šentanelu nad Prevaljami. Osnovno šolo je obiskoval v Šentanelu in takoj po zaključku se je učil orglati pri slovenskem organistu Rašerju v Volšperku v Labotski dolini. Za učenje je plačeval šest goldinarjev mesečno, hrano je dobival od doma, kuhal pa si je sam. Po letu dni šolanja je kakšno leto še sam doma vadil na klavir in dobil službo organista v Skočidolu, kjer je poleg igranja moral tudi pomagati pri kmečkem delu v farovžu. Kasneje je služboval v Št. Štefanu pri Velikovcu, na Dholici nad Vrbskim jezerom in v Lipi ob Vrbskem jezeru. Od tam pa je prišel za organista v prevaljsko faro, kjer je ostal sedem let. Po tem se je vrnil v rojstni kraj Šentanel in tam bil še deset let organist in mežnar. Kjerkoli je služboval, je ustanavljal pevske zbore, s katerimi je nastopal v cerkvah in na družabnih prireditvah. Suhovrški pevski zbor je ustanovil leta 1930. V njem je zbral pevce s Suhega Vrha, z Breznice, s Šelemperga in s Strojne. Vse življenje je živel v Šentanelu, kjer je tudi pokopan. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kramolc-stefan/

7. decembra 1924 se je rodila Jovanka Broz, rojena Budisavljević, vdova Josipa Broza Tita

Kamra.si, 7. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. decembra 1924 se je rodila Jovanka Broz, rojena Budisavljević, vdova Josipa Broza Tita. Umrla je 20. oktobra 2013. Rojena je bila v vasi Pećane, v hrvaški Liki. S sedemnajstimi leti se je leta 1941 priključila partizanskemu gibanju. Bila je borka 6. liške divizije, kjer se je med prvimi včlanila v Komunistično partijo Jugoslavije. Leta 1944 je kot partizanka Mara v Drvarju prvič srečala Josipa Broza, po vojni pa je delala pri njem na Belem dvoru v Beogradu bodisi kot njegova negovalka bodisi kot tajnica. Med vojno je hitro napredovala po vojaški lestvici in konec vojne dočakala s činom kapetanke ter dvema odlikovanjema za hrabrost. Bila je komisarka vojne bolnice, službovanje v Jugoslovanski ljudski armadi - JLA je leta 1952 končala s činom podpolkovnice. V strogi tajnosti se je leta 1952, ko je štela 28 let, v Beogradu poročila s takrat 60-letnim Josipom Brozom Titom in postala njegova (uradno) tretja žena.

6. december 1405- Barbara Celjska okronana za ogrsko kraljico

Kamra.si, 6. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. december 1405- Barbara Celjska okronana za ogrsko kraljico »𝐷𝑎 𝑏𝑖 𝑠𝑒 𝑠̌𝑖𝑟𝑖𝑙𝑎 𝑣𝑒𝑠𝑒𝑙𝑗𝑒 𝑖𝑛 𝑡𝑟𝑎𝑗𝑛𝑖 𝑚𝑖𝑟, 𝑛𝑒 𝑠𝑎𝑚𝑜 𝑧𝑎 𝑛𝑎𝑠, 𝑚𝑎𝑟𝑣𝑒𝑐̌ 𝑧𝑎 𝑣𝑠𝑒 𝑛𝑎𝑠̌𝑒 𝑧𝑣𝑒𝑠𝑡𝑒 𝑝𝑜𝑑𝑙𝑜𝑧̌𝑛𝑖𝑘𝑒, 𝑠𝑚𝑜 𝑣𝑧𝑒𝑙𝑖 𝑠 𝑠𝑘𝑙𝑒𝑛𝑖𝑡𝑣𝑖𝑗𝑜 𝑧𝑎𝑘𝑜𝑛𝑠𝑘𝑒 𝑧𝑣𝑒𝑧𝑒 𝑧𝑎 𝑧̌𝑒𝑛𝑜 𝑖𝑛 𝑘𝑟𝑎𝑙𝑗𝑖𝑐𝑜 𝑡𝑒𝑔𝑎 𝑘𝑟𝑎𝑙𝑗𝑒𝑠𝑡𝑣𝑎 𝑑𝑒𝑣𝑖𝑐𝑜 𝐵𝑎𝑟𝑏𝑎𝑟𝑜, ℎ𝑐̌𝑒𝑟 𝑔𝑜𝑠𝑝𝑜𝑑𝑎 𝐻𝑒𝑟𝑚𝑎𝑛𝑎 𝑖𝑧 𝐶𝑒𝑙𝑗𝑎 𝑖𝑛 𝑍𝑎𝑔𝑜𝑟𝑗𝑎, 𝑠 𝑘𝑎𝑡𝑒𝑟𝑜 𝑠𝑚𝑜 𝑠𝑒 𝑧𝑑𝑟𝑢𝑧̌𝑖𝑙𝑖 𝑛𝑎 𝑛𝑎𝑠̌𝑒𝑚 𝑘𝑟𝑎𝑙𝑗𝑒𝑣𝑒𝑚 𝑙𝑒𝑧̌𝑖𝑠̌𝑐̌𝑢.« 𝐒 𝐭𝐞𝐦𝐢 𝐛𝐞𝐬𝐞𝐝𝐚𝐦𝐢 𝐣𝐞 v listini, naslovljeni na Budimski kapitelj, 𝐒𝐢𝐠𝐢𝐬𝐦𝐮𝐧𝐝 𝐩𝐨𝐳𝐯𝐚𝐥 𝐜̌𝐥𝐚𝐧𝐞 𝐤𝐚𝐩𝐢𝐭𝐥𝐣𝐚 𝐧𝐚 𝐁𝐚𝐫𝐛𝐚𝐫𝐢𝐧𝐨 𝐤𝐫𝐨𝐧𝐚𝐧𝐣𝐞. Iz Krapine, kjer je sredi novembra 1405 potekal poročni obred, se je Sigismund v spremstvu mlade žene in tasta Hermana odpravil proti Stolnemu Belemu gradu (Székesfehérvárju). 𝐎𝐠𝐫𝐬𝐤𝐞 𝐤𝐫𝐚𝐥𝐣𝐢𝐜𝐞, 𝐤𝐢 𝐬𝐨 𝐦𝐨𝐫𝐚𝐥𝐞 𝐛𝐢𝐭𝐢 𝐳̌𝐞𝐧𝐞 𝐤𝐫𝐚𝐥𝐣𝐚, 𝐬𝐨 𝐛𝐢𝐥𝐞 𝐤𝐫𝐨𝐧𝐚𝐧𝐞 𝐬 𝐩𝐨𝐬𝐞𝐛𝐞𝐣 𝐢𝐳𝐝𝐞𝐥𝐚𝐧𝐨 𝐤𝐫𝐨𝐧𝐨 𝐳𝐚 𝐤𝐫𝐚𝐥𝐣𝐢𝐜𝐞. 𝐊𝐫𝐨𝐧𝐚𝐥 𝐣𝐢𝐡 𝐣𝐞 »𝐬𝐚𝐦𝐨« 𝐬̌𝐤𝐨𝐟. Ogrske kralje je s krono sv. Štefana kronal nadškof. 𝐌𝐥𝐚𝐝𝐢 𝐠𝐫𝐨𝐟𝐢𝐜̌𝐧𝐢 𝐁𝐚𝐫𝐛𝐚𝐫𝐢 𝐣𝐞 𝐤𝐫𝐨𝐧𝐨, zaradi odsotnosti škofa, 𝟔. 𝐝𝐞𝐜𝐞𝐦𝐛𝐫𝐚 𝟏𝟒𝟎𝟓, enako kot kralju, 𝐧𝐚 𝐠𝐥𝐚𝐯𝐨 𝐩𝐨𝐥𝐨𝐳̌𝐢𝐥 𝐞𝐬𝐳𝐭𝐞𝐫𝐠𝐨𝐦𝐬𝐤𝐢 𝐧𝐚𝐝𝐬̌𝐤𝐨𝐟 𝐉𝐚𝐧𝐨𝐬 𝐊𝐚𝐧𝐢𝐳𝐬𝐚𝐢. Poleg njene predhodnice, Marije Anžujske, ki je bila kronana kot dvanajstletna samska deklica, je bila Barbara edina s tem privilegijem. Kako je potekalo Barbarino kronanje zaradi pomanjkanja virov ne vemo, lahko pa si pomagamo z dvema mlajšima ohranjenima viroma. Obred se je začel s slavnostnim sprevodom do bazilike. Bodoča kraljica je na slavnostno mašo prišla v spremstvu kralja in slavnostno oblečenih dvorjanov in gostov. Prvi je v cerkev stopil kralj in sedel na prestol, nato je v spremstvu kr

6. december 1950 - ustanovljeno Mestno gledališče Celje

Kamra.si, 6. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. december 1950 - ustanovljeno Mestno gledališče Celje 6. decembra 1950 je Mestni ljudski odbor Celje izdal odločbo o ustanovitvi poklicnega mestnega gledališča. To je 17. marca 1951 kot prvo premiero uprizorilo predstavo Mire Puc-Mihelič Operacija. Prva in edina zaposlena v sezoni 1950/1951je bila Nada Božič, ki je celjskemu gledališču ostala zvesta  do upokojitve. Zgodovinsko gledano zametki prvotno sicer nemškega gledališča segajo že v leto 1791, ko so večino predstav na celjskem uprizorili diletantje ali potujoče igralske skupine, predstave pa so služile le za zabavo meščanstva. Povod za prvo predstavo v slovenskem jeziku v Celju ima širši zgodovinski okvir, saj so septembra 1849 odprli železniško progo Celje–Ljubljana. Linhartova Županova Micka je bila tako v poslopju današnjega gledališča prvič uprizorjena 16. septembra 1849. Po letu 1852 je gledališko dogajanje nekoliko zamrlo. Ponovno ga je obudilo ustanavljanje čitalnic, ki so postale izhodišče in središče vsega narodnega gibanja. Decembra 1864 je bila uprizorjena prva predstava celjske čitalnice, in sicer Dobro jutro V. K. Klieperja. V 90-ih letih so se iz čitalniških vrst formirala razna društva, med njimi tudi Celjsko pevsko društvo, iz katerega se je dramatični odsek leta 1910 osamosvojil v Dramatično društvo. Februarja 1919 je bila na odru Mestnega gledališča po 53 letih ponovno odigrana predstava v slovenskem jeziku, in sicer predstava Legionarji. Številnim posameznikom, ki so si prizadevali, da bi gledališče v Celju postalo poklicno in s stalnim ansamblom, je to dokončno uspelo šele 6. decembra 1950, ko je Mestni ljudski odbor Celje izdal odlok o ustanovitvi Mestnega gledališča v Celju, ki se je kasneje preimenovalo v Slovensko ljudsko gledališče Celje.Prva predstava poklicnega ansambla Mestnega gledališča v Celju je bila Operacija v režiji Toneta Zorka. Premierno je bila uprizorjena 17. marca 1951. V sedemdesetih ustvarjalnih letih so se po deskah gledališča

6. decembra 1960 je v Ljubljani umrl Josip Wester

Kamra.si, 6. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. decembra 1960 je v Ljubljani umrl Josip Wester. Rodil se je 11. oktobra 1874 v Dolenjih Raduljah pri Bučki. Josip Wester se je rodil 11. oktobra 1874 v Dolenjih Raduljah pri Bučki kot sin oskrbnika na gradu Radeljca. Osnovno šolo je obiskoval na Bučki, v Sodražici in Novem mestu, v Ljubljani pa je obiskoval klasično gimnazijo, na kateri je leta 1893 maturiral. V Gradcu je doštudiral slavistiko in klasično filologijo, hkrati se je usposobil za pouk telovadbe na srednji šoli. Nato je krajši čas služboval na gimnazijah v Ljubljani, Ptuju in Novem mestu, dokler ni dobil zaposlitve na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni je bil leta 1918 imenovan za ravnatelja gimnazije v Novem mestu, v letih 1921 do 1926 pa je bil višji šolski nadzornik v Ljubljani.

6. decembra 1922 je v Gorici umrl Ignacij Kobal, duhovnik, družbeni in narodni delavec

Kamra.si, 6. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. decembra 1922 je v Gorici umrl Ignacij Kobal, duhovnik, družbeni in narodni delavec. Rodil se je 30. julija 1878 na Prapetnem Brdu.  Kot drugi od devetih otrok se je rodil staršema Lovrencu in Mariji Kobal. Osnovno šolo je obiskoval na Šentviški Gori, gimnazijo v Alojzevišču v Gorici v letih 1891–1899, kjer je pomagal pri vodstvu zavoda. Ignac Kobal je bil posvečen v duhovnika 1903. leta. Prvo službo je dobil v goriški knezoškofijski pisarni. Leta 1905 je nadaljeval študij v Rimu, kjer je doktoriral iz cerkvenega kanonskega prava. Po vrnitvi je najprej bil kaplan v Dornberku, kjer je prevzel vodstvo Marijine družbe v Gorici in ostal njen voditelj do svoje smrti. 1912. leta se je zaposlil na učiteljišču. Ko je bil 3. 4. 1917 v Ljubljani ustanovljen Odbor za obnovo Goriške, je bil na čelu ustanovne konference. Leta 1918 je bil z dekretom imenovan za duhovnega svetovalca v nadškofiji. Kot zaveden Slovenec se je srečal tudi z dr. Henrikom Tumo. Leta 1919 so ga za dva meseca zaprli v tržaški zapor, češ da je s prižnice ščuval slovensko ljudstvo proti italijanski oblasti. Po vrnitvi iz zapora je začel bolehati in je umrl 1922. leta v Gorici.

5. december - mednarodni dan prostovoljstva

Kamra.si, 5. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. december - mednarodni dan prostovoljstva Mednarodni dan prostovoljstva za ekonomski in socialni razvoj ali krajše Mednarodni dan prostovoljstva je razglasila Organizacija združenih narodov na 40. zasedanju generalne skupščine z resolucijo A/RES/40/212 17. decembra 1985. Od takrat se vlade, Združeni narodi in civilnodružbene organizacije pridružujejo prostovoljkam in prostovoljcem iz vsega sveta pri praznovanju 5. decembra, mednarodnega dneva prostovoljstva. Mednarodni dan prostovoljstva omogoča organizacijam, ki v svoje programe vključujejo prostovoljce/prostovoljke, ter posameznim prostovoljkam in prostovoljcem, da pokažejo javnosti, kaj so prispevali s prostovoljskim delom na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni pri doseganju razvojnih ciljev tega tisočletja Vir:https://www.prostovoljstvo.org/aktivnosti/mednarodni-dan-prostovoljstva

4. december - god sv. Barbare

Kamra.si, 4. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. december - god sv. Barbare Zgodba o sveti Barbari govori o lepem in pametnem poganskem dekletu, doma iz grške Nikomedije, ki pa je imelo to nesrečo, da je bil njen oče Dioskur izjemno posesiven. Da bi nadziral njene socialne stike in vplive nanjo, je sezidal stolp in Barbaro zaprl vanj. Kljub temu je prek Origenovih spisov in služinčadi prišla v stik s krščansko vero. Ko očeta ni bilo doma, se je dala krstiti, služabnike pa je prosila, naj na stolpu poleg dveh že obstoječih okenc naredijo tretje, da jo bodo tako trije snopi svetlobe spominjali na sv. Trojico. Ko je prišel oče in izvedel, kaj se je zgodilo, je pobesnel. Hčer je izročil sodnikom (bilo je leto 306, čas krutih Dioklecijanovih preganjanj kristjanov). Sodniki so Barbaro obsodili na smrt z obglavljenjem, oče, od vedno zagrizen nasprotnik kristjanov, pa se je ponudil, da bo sodbo izvršil sam. Kar se je tudi zgodilo: oče Dioskur je v imenu države obglavil lastno hčer Barbaro. Barbaro so v srednjem veku prišteli k štirinajstim pomočnikom v sili. Najdemo jo v ‘ženski trojici’, kjer se je pridružila sv. Katarini in sv. Marjeti. Upodabljajo jo s stolpom, ki je simbol vsakega jetništva, vrata, ki se čudežno odpro, pomenijo rešitev iz vsake stiske, kelih, ki ga sv. Barbara drži v rokah, pomeni okrepčilo, ki ga ji je dajala njena trdna vera. Zaradi keliha velja tudi za zavetnico za srečno smrt.  Mučenka iz prvih krščanskih stoletij je pri nas zelo češčena, saj ji je posvečenih 18 cerkva, v številnih pa najdemo njen kip ali drugo upodobitev. Ime: Razlagajo ga z grško besedo Barbaros oz. latinsko barbarus, ki pomeni: »tuj, negrški; tujec, negrk, neomikan, neveden, krut, divji, barbar«.Rodila se je leta 273 v Nikomediji v Mali Aziji, današnjem Izmidu v Turčiji,umrla pa leta 306, prav tako v Nikomediji.Družina: Njen oče je bil premožen pogan po imenu Dioskur, zagrizen sovražnik kristjanov.Zavetnica: stolpov rudarjev, kmetov, arhitektov, gradbenih delavcev, krovcev, zidarjev, l

3. decembra 1890 se je v Šmihelu nad Mozirjem rodila Vera Levstik, učiteljica in knjižničarka

Kamra.si, 3. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. decembra 1890 se je v Šmihelu nad Mozirjem rodila Vera Levstik, učiteljica in knjižničarka. Umrla je 23. avgusta 1967 je na Vranskem.   Po očetovem zgledu je postala učiteljica in službovala najprej na Teharju, nato pa v Taboru v Savinjski dolini. Njen brat je bil pisatelj in prevajalec Vladimir Levstik. Takoj po prvi svetovni vojni se je usposobila za pouk matematike in risanja na meščanskih šolah in nato poučevala na dekliški meščanski šoli v Celju vse do druge svetovne vojne. Med vojno je bila izgnana na Hrvaško, po vojni pa je prevzela ravnateljstvo ženske nižje gimnazije v Celju. Po združitvi ženske in moške gimnazije je na zavodu poučevala še eno leto, potem pa se je upokojila in do smrti živela na Vranskem.
Virtualni.ZAC

Virtualni.ZAC

ZAC, 2. december 2020 ― V jeseni 2020, torej v obdobju drugega zaprtja javnega življenja zaradi bolezni Covid-19, smo v Zgodovinskem arhivu Celje zagnali nov portal na spletnem naslovu www.virtualni.zac.si. Na zaprtje kulturnih institucij za obiskovalce smo se odzvali z omogočenim prenovljenim virtualnim sprehodom po arhivu. Funkcionalnost virtualnega sprehoda po nekaterih notranjih prostorih arhiva, ki je bila dostopna uporabnikom že […] The post Virtualni.ZAC first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Virtualni.ZAC

ZAC, 2. december 2020 ― V jeseni 2020, torej v obdobju drugega zaprtja javnega življenja zaradi bolezni Covid-19, smo v Zgodovinskem arhivu Celje zagnali nov portal na spletnem naslovu www.virtualni.zac.si. Na zaprtje kulturnih institucij za obiskovalce smo se odzvali z omogočenim prenovljenim virtualnim sprehodom po arhivu. Funkcionalnost virtualnega sprehoda po nekaterih notranjih prostorih arhiva, ki je bila dostopna uporabnikom že […] The post Virtualni.ZAC first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Virtualni literarni večer z Avgustom Demšarjem

Kamra.si, 2. december 2020 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi na virtualni literarni večer z Avgustom Demšarjem, s katerim bomo obeležili letošnji Ta veseli dan kulture in zaključili Bralno značko za odrasle 2020. Avtor bo v pogovoru z urednikom Ninom Flisarjem predstavil svoj novi kriminalni roman Cerkev. Demšarjeva deseta, jubilejna kriminalka je izšla v letošnjem letu pri Založbi Pivec. Dobimo se v četrtek, 3. 12. 2020, ob 19. uri na Youtube kanalu knjižnice. 

Ta veseli dan kulture v ptujskem muzeju

Kamra.si, 2. december 2020 ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož bo letos TA VESELI DAN KULTURE obeležil virtualno. Vabijo vas, da jim sledite na družbenih omrežjih Facebook in Instagram, kjer dnevno objavljajo zanimivosti iz muzejskih zbirk. Na Youtube kanalu so na ogled video vsebine, muzejske publikacije pa lahko virtualno prelistate na muzejskem Issuu profilu. V Miheličevi galeriji je postavljena razstava M+A+S sezuje tudi vas! umetnic Anke Krašna, Metke Kavčič in Saše Bezjak. Ker si je trenutno ni mogoče ogledati v živo, prelistajte e-katalog. Da bo Ta veseli dan kulture res vesel, vabijo tudi na ogled virtualne razstave Slikarski mojstri od 16. do 18. stoletja, družine pa na ustvarjanje po ogledu video delavnice Jesenske slike. Ob 18. uri prisluhnite še oddaji Muzejske novice na radiu Prlek, kjer bodo govorili o praznikih v decembru.  
Uroš Zavodnik - Mark Požlep – Otok (2017) Dokumentarni video

Uroš Zavodnik - Mark Požlep – Otok (2017) Dokumentarni video

DIVA nove pridobitve, 2. december 2020 ― Predstavitev razstave Marka Požlepa v Galeriji Ravne z dokumentacijo performansa Otok, ki ga je izvedel leta 2016 v Napoleonovem doku v Antwerpnu v Belgiji. Otok je lesena konstrukcija, ki plava na modrih plastičnih sodih; hiška, ravno dovolj velika za bivanje. Umetnik je na Otoku, sredi Napoleonovega doka, preživel pet dni (delovni teden) in ga v tem času ni zapustil, prav tako do Otoka nihče ni imel dostopa. S kopnim je bil povezan le preko VHF radijske postaje in še to samo tri...
Uroš Zavodnik - Sanela Jahić – Tempo, Tempo (2017) Dokumentarni video

Uroš Zavodnik - Sanela Jahić – Tempo, Tempo (2017) Dokumentarni video

DIVA nove pridobitve, 2. december 2020 ― Predstavitev razstave Sanele Jahić: Tempo, Tempo v Galeriji Ravne. Umetnica raziskuje odnos med človekom in strojem in na novo postavlja razmerje med dokumentarnim in umetniškim videom. Z video instalacijo Tempo, tempo se ozira v preteklost, na začetke industrializacije in avtomatizacije proizvodnje vse z namenom, da se poveča delovna učinkovitost in s tem dodana vrednost na zaposlenega. S takim arheološkim pristopom gledalcu prikaže izhodišča in vzroke za stanje dana&a...
Uroš Zavodnik - Stojan Brezočnik – Izgubljeno srce (2018) Dokumentarni video

Uroš Zavodnik - Stojan Brezočnik – Izgubljeno srce (2018) Dokumentarni video

DIVA nove pridobitve, 2. december 2020 ― Predstavitev razstave Stojana Brezočnika Izgubljeno srce v Galeriji Ravne. Podobe podob iz skicirke, v katero umetnik grafične tehnike suhe igle, Stojan Brezočnik, preliva svoje miselne svetove, prehajajo v odsevajoče linije kovinske plošče, ki se zapolnijo z barvo in svojo sled pustijo na belini grafičnega lista. Izgubljeno srce, z iglo izrisana samorefleksija človeške podobe, odslikava našo današnjo odtujenost od sebe in sočloveka. Ko se umetnik znajde n...

2. decembra 1916 je v Ljubljani umrl Fran Levec, slovenski literarni zgodovinar, esejist, urednik in slovaropisec

Kamra.si, 2. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. decembra 1916 je v Ljubljani umrl Fran Levec, slovenski literarni zgodovinar, esejist, urednik in slovaropisec. Rodil se je 4. julija 1846 na Ježici nad Ljubljano. Fran Levec se je rodil 4. julija 1846 na Ježici kot prvi izmed petih otrok staršema Gašperju in Ani. Družina se je kmalu preselila v Radomlje pri Kamniku, kjer je Levec preživel svoja otroška leta. Pri devetih letih se je preselil k babici v Ljubljano in tam začel obiskovati drugi razred osnovne šole v Ljubljani. Leta 1859 se je vpisal v prvi razred gimnazije, ki jo je leta 1867 z odlično oceno na maturi dokončal. V dijaških letih je bil domači učitelj, med drugim pri Janku Kersniku. Bil je sodelavec Zgodnje Danice, Slovenskega glasnika, Učiteljskega tovariša, dijaškega lista Torbica, leta 1862 pa rokopisne literarne knjige Triglav. Leta 1867 je odšel na dunajsko univerzo, kjer je študiral slavistiko, germanistiko, zgodovino in zemljepis. Dunajsko obdobje Levčevega življenja (1867-1871) je bilo obdobje aktivnega političnega sodelovanja, dopisovanja s slovenskimi literati Jurčičem, Celestinom,Stritarjem,Kersnikom ,Šukljetom in Levstikom ter obdobje javnih nastopov na akademskih prireditvah. Na Dunaju je deloval v Stritarjevem in v Ljubljani v Levstikovem krogu, kjer je veljal za eno osrednjih literarnih in kulturnih osebnosti. Prve pesmi je izdal v dijaškem zborniku Venec, v začetku 70. let je objavil nekaj potopisnih feljtonov, nato prešel v kritiko in literarno zgodovino. V letih 1862–75 je pisal pesmi. Leta 1871 je začel poučevati na gimnaziji v Gorici,leta 1873 pa na ljubljanski realki, kjer je služboval 28 let. Poučeval je slovenščino, nemščino, zgodovino in zemljepis. Bil je sodelavec Zvona in Slovenskega naroda. 1881–90 je bil soustvarjalec in urednik Ljubljanskega zvona. Kot kritik, organizator in mentor sodi med utemeljitelje slovenskega realizma, vplival je npr. na razvoj Aškerčeve poezije. Odmevna zanj je bila literarnoteoretično polemika z Jankom Pajko
še novic