21. decembra 1968 je v Trstu umrl Engelbert Besednjak, slovenski politik in publicist

Kamra.si, 21. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. decembra 1968 je v Trstu umrl Engelbert Besednjak, slovenski politik in publicist. Rodil se je 14. marca 1894 v Gorici. Rodil se je očetu Jožefu in materi Jožefi (roj. Jež). Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Gorici. V gimnazijskih letih je bil odličen dijak in zato oproščen plačila šolnine. Maturiral je z odliko poleti 1913. Študij je nadaljeval na Dunaju, kjer je iz prava doktoriral leta 1920.

21. decembra 1844 je v Mali Nedelji umrl Anton Krempl, duhovnik, zgodovinar, pesnik, pisatelj in narodni buditelj

Kamra.si, 21. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. decembra 1844 je v Mali Nedelji umrl Anton Krempl, duhovnik, zgodovinar, pesnik, pisatelj in narodni buditelj. Rodil se je 29. januarja 1790 na Poličkem Vrhu. Njegova starša, sta bila Mihael Krempelj in Magdalena, roj. Zemljič. Ljudsko šolo je obiskoval v Gornji Radgoni, gimnazijo v letih 1804–1805 v Mariboru, kjer je poučeval katehet Ivan Narat, pobudnik svetourbanske akademije in velik zagovornik slovenščine na prelomu iz 18. v 19. stoletje. Več na povezavi ....Avtor Dejan Kac (Univerzitetna knjižnica Maribor) Pripopročamo tudi: Anton Krempl (avtorica besedila Gabrijela Kolbič)

20. decembra 1990 je v Ljubljani umrl France Brenk, dramatik, kulturni ustvarjalec, pedagoški delavec, publicist

Kamra.si, 20. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. decembra 1990 je v Ljubljani umrl France Brenk, dramatik, kulturni ustvarjalec, pedagoški delavec, publicist. Rodil se je 10. septembra 1912 v Ljubljani. Bil je dramatik, pisatelj, režiser. Živel je na Strojni in Prevaljah (1933-1936) in v Ljubljani, kjer je pokopan. Poročen je bil s pisateljico, prevajalko in urednico Kristino roj. Vrhovec; sinova psiholog Klas in urednik Lan. V Ljubljani je končal Učiteljišče (1933) in diplomiral na Pedagoškem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani (1937).

20. decembra 1908 je v Gradcu umrl Benjamin Ipavec, slovenski skladatelj in zdravnik

Kamra.si, 20. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. decembra 1908 je v Gradcu umrl Benjamin Ipavec, slovenski skladatelj in zdravnik. Rodil se je 24. decembra 1829 v Šentjurju. Benjamin Ipavec, po nekaterih virih tudi Benjamin Ipavic je bil iz znane družine zdravnikov in glasbenikov, ki so pustili pomembne sledi v slovenski glasbeni kulturi. Medicino je študiral v Gradcu in na Dunaju, glasbo pa v Gradcu, kjer je bil med letoma 1871 in 1898 zaposlen kot zdravnik. Je brat skladatelja in zdravnika Gustava Ipavca. Benjamin je po skladateljskem slogu romantik, čeprav se naslanja tudi na klasicistične glasbene elemente. Najbolj znana je njegova Serenada za godalni orkester (ki služi kot aviso na programu Ars Radia Slovenije pri »Glasbeni jutranjici«), sicer pa je avtor mnogih vokalnih in klavirskih skladb, opere Teharski plemiči in operete Tičnik.

19. decembra 1993 je v Novem mestu umrl Boris Andrijanič, slovenski farmacevt in gospodarstvenik

Kamra.si, 19. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. decembra 1993 je v Novem mestu umrl Boris Andrijanič, slovenski farmacevt in gospodarstvenik. Rodil se je 8. decembra 1910 v Novem mestu. Družina izvira iz mesteca Bakar na Hrvaškem, od koder se je oče 1906 preselil v Novo mesto. Andrijanič je osnovno šolo obiskoval v Novem mestu (1917–21), gimnazijo (1921–29) v Novem mestu in Ljubljani, kjer je 1930 maturiral. Farmacijo je študiral v Zagrebu (1930–35) in 1935 diplomiral. Po državnem izpitu 1937 je postal magister farmacije. Zaposlen je bil v očetovi lekarni, ki jo je prevzel 1942. Avgusta 1943 je odšel v partizane, kjer je bil lekarniški referent 14. divizije VII. korpusa in od februarja 1944 referent za nabavo sanitetnega materiala pri sanitetnem odseku Glavnega štaba NOV in POS. Organiziral je več terenskih lekarn, osebno je vodil lekarno Planjava pri Babnem Polju. Februarja 1945 je postal vodja apotekarskega referata pri sanitetnem odseku baze Glavnega štaba NOV in POS za Dalmacijo, kjer je organiziral skladišča v Zadru in Splitu ter skrbel za pošiljke v Slovenijo. Ustanovil je lekarno v vojni bolnišnici Zadar. Žena Mara (r. Agnič) je bila s sinom Andrejem Dragom (Mišom) internirana v Nemčiji.

18. decembra 1999 je umrl Peter Levec, slovenski pesnik

Kamra.si, 18. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. decembra 1999 je v Ljubljani umrl Peter Levec, slovenski pesnik. Rodil se je 12. julija 1923 v Zgornjem Tuhinju. Skupaj s starši se je kot otrok preselil na Vrh nad Krašnjo in osnovno šolo obiskoval v Krašnji. Šolanje je nadaljeval v Mariboru na klasični gimnaziji, kjer je živel pri stricu. Po začetku vojne se je vrnil domov in se zaposlil kot delavec v Kamniku. Marca naslednje leto so ga Nemci med obiskom v Mariboru mobilizirali in skupaj z nekaterimi drugimi nekdanjimi dijaki odgnali na prisilno delo na avstrijsko Štajersko. Delal je na veleposestvu blizu Gradca, sredi julija 1943 pa je pobegnil in se pridružil partizanom. Večji del partizanstva je preživel v Šlandrovi brigadi, v enoti, ki se je precej gibala tudi v njegovih domačih krajih, nato pa je bil zaradi znanja jezikov premeščen v Belo krajino. Večinoma je deloval na partizanskem letališču Otok in kot zvezni oficir pri ameriški vojni misiji. Po končani vojni je dokončal gimnazijo v Mariboru in višjo politično šolo v Beogradu. V prvih povojnih letih je bil sourednik na novo ustanovljeni Mladinski reviji, bil je kulturni urednik Ljubljanske pravice, od koder je odšel v kulturno uredništvo Radia Ljubljana (od 1953 do 1959) in čez nekaj časa tudi k Cankarjevi založbi (od 1959 do 1976), kjer je ostal vse do upokojitve. V svojih uredniških letih je pisal tudi razne ocene in polemične članke, obenem pa je tudi prevajal poezijo in prozo. Umrl je 18. decembra, leta 1999 v Ljubljani.

Razstava božičnih in novoletnih voščilnic

Kamra.si, 17. december 2020 ― Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto hrani v Posebnih zbirkah Boga Komelja izredno pestro zbirko božičnih in novoletnih voščilnic od konca 19. stoletja do današnjih dni. Preko voščilnic lahko sledimo oblikovnemu razvoju voščilnic skozi čas, hkrati pa so pomemben pričevalec narodovega načina življenja. Vabljeni k ogledu izbora božično-novoletnih voščilnic iz naše zbirke v izložbi na novomeškem Glavnem trgu.

17. decembra 1927 se je v Mariboru rodila Marlenka Stupica, slovenska slikarka in ilustratorka

Kamra.si, 17. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. decembra 1927 se je v Mariboru rodila Marlenka Stupica, slovenska slikarka in ilustratorka. Marlenka Stupica je slikarstvo študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Francetu Miheliču in Gojmirju Antonu Kosu. Diplomirala je leta 1950 in se posvetila ilustratorstvu. Sodelovala je z Mladinsko knjigo ter z revijama Ciciban in Cicido. Poročena je bila s slikarjem Gabrijelom Stupico, s katerim sta imela hčerko, ilustratorko Marijo Lucijo. Ilustratorka je tudi vnukinja Hana. Nagrade: Župančičeva nagrada 2019 – za življenjsko deloPrešernova nagrada 2013 – za življenjsko deloLevstikova nagrada 1999 – za življenjsko deloČastna lista IBBY 1994Nagrada Prešernovega sklada 1972 – za dosežke na področju mladinske ilustracijeZlata plaketa Bienala ilustracij v Bratislavi 1969, 1971, 1977Zlato pero Beograda 1966, 1973Levstikova nagrada 1950, 1952, 1954, 1958, 1960, 1970 Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marlenka_Stupica

17. decembra 1858 je na Skomarju umrl Jurij Vodovnik, bukovnik, ljudski pesnik, pevec in igralec

Kamra.si, 17. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. decembra 1858 je na Skomarju umrl Jurij Vodovnik, bukovnik, ljudski pesnik, pevec in igralec. Rodil se je 22. aprila 1791 na Skomarju. Jurij Vodovnik se je rodil kot kmečki sin Mihaela in Helene roj. Ostrožnik. Vse od rojstva je bil nekoliko bolehen, bolj šibak, zato se je izučil tkalstva. Tkal je na domu in v »šteri« (po tujih hišah za stanovanje, hrano in pijačo) na Frankolovem, v Črešnjicah, Špitaliču, v Vojniku, v Strmcu, na Mislinji; kot fantič je ministriral skomarskemu kuratu, pozneje bil organist (bržčas samo pevec, ne orglavec) ter cerkovnik v domači župnijski cerkvi. Leta 1829 se je poročil z vdovo Marijo roj. Goričnik iz Vitanja, priženil dva otroka, njegova dva pa sta kmalu umrla. Zadnja leta je živel po več mesecev zdoma pri prijateljih in znancih, hodil naokrog oprtan s košem brez dna ter si s petjem svojih in drugih pesmi služil hrano, zlasti pijačo.

16. decembra 1992 je v Ljubljani umrl Ivan Bavdaž, sadjarski strokovnjak

Kamra.si, 16. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. decembra 1992 je v Ljubljani umrl Ivan Bavdaž, sadjarski strokovnjak. Rodil se je 15. avgusta 1906 se je v Dornberku. Po končanem sedmem razredu gimnazije v Gorici je Ivan Bavdaž 1923. leta emigriral v Jugoslavijo ter 1924. leta končal kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu in zadružni tečaj v Ljubljani (1924-1925). Po vrnitvi v Italijo in odsluženju vojaščine je končal višjo kmetijsko šolo v Coneglianu (1928) ter opravil strokovni izpit v Padovi z diplomo za potujočega učitelja (maestro provinciale). Pospeševal je sadjarstvo in vinogradništvo ter prirejal tečaje v Velikih Žabljah, Štanjelu, Vipolžah, na Dobrovem in v Vrhpolju pri Vipavi, kjer je bil spomladi 1930. leta zadnji kmetijski tečaj v slovenskem jeziku. Urejal je zasebne nasade v Oslavju, na Dobrovem in v Vipolžah, služboval je v vrtnariji Erwin de Pasca v Portorožu, kjer je uredil nasad breskev. Leta 1933 se je ponovno preselil v Jugoslavijo. Služboval je kot pomočnik okrajnega referenta v Krškem ter vodil drevesnici in trtnici v Leskovcu in Kostanjevici.

16. decembra 1822 se je rodil Tomaž Fantoni, slikar, freskant in podobar

Kamra.si, 16. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. decembra 1822 se je rodil (Humin/Gemona del Friuli, Italija) Tomaž Fantoni, slikar, freskant in podobar. Umrl je 31. maja 1892 v Škalcah. Tomaž Fantoni (Ettore Tommaso Fantoni) se je rodil v družini rezbarja, slikarja in pozlatarja Petra Fantonija v Huminu v Furlaniji. Šolal se je doma in v Vidmu, kjer je na strokovni šoli sv. Dominika študiral arhitekturo, nato nekaj let živel v Benetkah, kjer je pomagal slikarjem dekoraterjem, ob večerih pa je kot izredni slušatelj obiskoval akademijo. Pozneje je pomagal očetu, dokler se ni leta 1857 pridružil slikarjem, ki so hodili na delo v tedanjo Avstrijo. Ker je pričel dobivati številna naročila, je k sodelovanju povabil svojega brata Frančiška, ki je bil pozlatar, in pa slikarja Jakoba Brolla, s katerim sta sodelovala sedem let, od 1861 do 1867. Brollo je v svojem pismu zapisal, da sta se s Fantonijem koristno dopolnjevala, Fantoni sprva ni bil tako vešč figuralnih kompozicij, Brollo pa ne slikanja v fresco tehniki. Fantoni je pozimi slikal oltarne podobe in portrete, poleti pa freske. Nekaj časa je sodeloval s podobarji in mizarji, s katerimi je dokončeval oltarje, prižnice in tabernaklje. Po smrti prve žene se je Fantoni 12. maja 1875, v starosti 52 let, drugič oženil v Slovenskih Konjicah s tridesetletno Matildo Elizabeto Hasenbichel in se tu za stalno naselil, a je pozneje posestvo v Konjicah prodal in kupil posestvo Jamne v Škalcah (Dvorec Škalce). Tu je 31. maja 1892 tudi umrl.

14. decembra 1922 je v Mozirju umrl Anton Goričar, župan, gostinski in turistični delavec

Kamra.si, 14. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. decembra 1922 je v Mozirju umrl Anton Goričar, župan, gostinski in turistični delavec. Rodil se je 18. oktobra 1840 v Mozirju. Po končani ljudski šoli v Mozirju se je leta 1856 vpisal na privatno trgovsko šolo v Ljubljani, katere ustanovitelj in lastnik je bil Ferdinand Mahr. Po vrnitvi iz Ljubljane so mu starši kupili hišo, v kateri je bila ena najstarejših gostiln v Mozirju (h. št. 32, po domače pri Sivcu). Uspešno je nadaljeval z gostilničarsko dejavnostjo in bil pobudnik turizma v Mozirju. V tem obdobju so leta 1893 zgradili prvo kopališče v Mozirju. V letu 1910 je poleg kopališča zgradil prvo teniško igrišče in balinišče, katerega je njegov sin Matija Goričar leta 1932 povečal in posodobil. Leta 1865 je cesarsko–kraljeva poštna direkcija v Gradcu z razglasom od 17. julija razpisala mesto poštnega odpravnika za Mozirje in z dekretom dne 26. julija 1865 je Anton Goričar tukaj postal prvi poštni uradnik. Prva pošta je uradovala v rotovžu (h. št. 37), kasneje jo je prestavil v svojo hišo (h. št. 32) in gostilno preimenoval v Gostilno Pri pošti. Bil je večkrat izvoljen za župana trga Mozirje, imenovan za načelnika šolskega sveta, leta 1882 pa je postal ustanovni član prvega sokolskega društva na Štajerskem Savinjski Sokol, kjer je bil izvoljen za podstarosto. Na pobudo okrajnega glavarja grofa Attemsa mu je leta 1898 cesar Franc Jožef podelil priznanje za prispevek pri razvoju Mozirja. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/goricar-anton/

14. decembra 1914 se je v Ljubljani rodil Frane Milčinski - Ježek, satirik, mladinski pisatelj, igralec, režiser, humorist in komik, pesnik in šansonjer

Kamra.si, 14. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. decembra 1914 se je v Ljubljani rodil Frane Milčinski - Ježek, satirik, mladinski pisatelj, igralec, režiser, humorist in komik, pesnik in šansonjer. Umrl je 27. februarja 1988. Bil je eden najbolj vsestranskih slovenskih umetnikov 20. stoletja. V njegov spomin RTV Slovenija vsako leto podeljuje Ježkove nagrade. Njegov psevdonim izhaja iz zabavljaškega tandema Ježek in Joužek, v katerem je nastopal na začetku svoje kariere. Frane Milčinski - Ježek se je rodil v Ljubljani kot tretji otrok v družini uglednega pisatelja in sodnika Frana Milčinskega in matere Marije Milčinske. Že zgodaj je prišel v stik z gledališčem, sodeloval tudi z radiem in leta 1940 dobil angažma igralca v Ljubljanski Drami. Ježek je nastopal v marsikateri očetovi zgodbi. Oba, oče in sin, sta nastopala na Radiu Ljubljana. Ježek se je po radiu prvič oglasil že leta 1936. Neuspešno je študiral na pravni fakulteti in na slavistiki, vendar je raje nastopal z zagrebškim teatrom Grabancijaši, s Totim teatrom in Šentjakobskim gledališčem. V času okupacije (1941) so ga Italijani aretirali zaradi izjave, da v drugi svetovni vojni ne bodo zmagali niti Nemci niti Italijani. Po enoletni odsluženi kazni je deloval v Drami in Operi in objavljal pesmi. Na dan osvoboditve, 9. maja, je pričel delati na radiu, leta 1947 pa postal urednik Pavlihe. Leta 1952 je napisal Zvezdico Zaspanko (ilustrirano kot pravljico za večje ali manjše otroke - tudi v angleščini), prvo slovensko radijsko igro za otroke, scenarij za mladinski film Kekec, pesmi za film Ne čakaj na maj in odigral vlogi v omenjenih filmih. V naslednjih letih je napisal več radijskih iger: Strme stopnice, Dobri stari pianino (po njej posnet tudi film) in začel sodelovati s televizijo pri snemanju skečev ter zabavnih oddaj (Misijon dobre volje, Viktor, luč!, Televizija v šoli in Novoletne oddaje). Leta 1972 je posnel svoje pesmi.

13. decembra 1935 je v Mostah pri Brdu na Koroškem umrl Franc Grafenauer, politik in izdelovalec orgel

Kamra.si, 13. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. decembra 1935 je v Mostah pri Brdu na Koroškem umrl Franc Grafenauer, politik in izdelovalec orgel. Rodil se je 2. decembra 1860 v Mostah pri Brdu na Koroškem. Oče, ki se je od pastirja in cerkveniškega pomočnika z izobrazbo povzpel do umetelnega izdelovatelja orgel in narodno zavednega občinskega moža, ga je dal v domačo ljudsko šolo (na Brdu); naročil je učitelju Jan. Šumiju, naj ga uči posebno tudi slovenščine. Dovršil je še 4. razr. v sosednem (nemškem) Šmohorju (1873–4), nato pa stopil v uk v očetovi obrti in na njegovem majhnem kmetiškem posestvu pri Plicu. V 5 letih se je izučil in postal očetov pomočnik, po očetovi smrti (1889) njegov naslednik. Postavil je množico novih orgel, največ na Koroškem, pa tudi v sosednjih deželah in izpopolnil njihovo izdelovanje z novimi idejami v izvedbi bistvenih delov, le da jih radi pomanjkanja kapitala ni mogel docela izvesti in splošno uveljaviti. Kmalu se je začel udejstvovati tudi kot narodni buditelj in politik. Drugujoč s tremi tovariši G.-ji, zgodaj (s 17 leti) umrlim Stanarjevim Urhom, ki ga je seznanil s slov. knjigami, posebno Mohorjeve družbe, starejšim bratom Mihom (u. 1925), in Zotlarjevim Mihom z Brda (očetom književnega zgodovinarja), se je navzel ljubezni do slovenščine in narodne zavesti.

13. december - god sv. Lucije

Kamra.si, 13. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. december - god sv. Lucije Ime svetnice Lucije izhaja iz latinske besede lux, v rodilniku lucis, ki pomeni svetloba, svetlost, sijaj, dan, življenje. Deloma zaradi tega pomena njenega imena, še bolj pa zaradi legende velja sv. Lucija za zavetnico vida. Legenda namreč pripoveduje, da naj bi se njen poganski snubec zaljubil v njene lepe oči, ona si jih je izdrla in mu jih poslala, toda angel ji je prinesel druge. Prav zaradi te legende likovna umetnost sv. Lucijo upodablja s pladnjem z očmi. Tako upodobitev, slikarsko ali kiparsko, zasledimo dokaj pogosto po naših cerkvah, saj je bila sv. Lucija med pobožnim ljudstvom povsod po Evropi zelo priljubljena svetnica. Lucija je živela v Sirakuzah na Siciliji za časa cesarja Dioklecijana na prehodu od 3. na 4. stoletje. Bila je iz premožne hiše in zaročena. Ko je romala na grob mučenke Agate v Katanijo, da bi izprosila zdravje svoji bolni materi, se ji je prikazala svetnica in ji napovedala skorajšnjo mučeniško smrt. Takoj po vrnitvi domov je Lucija razdrla zaroko in začela svoje imetje razdajati revežem. Užaljeni zaročenec jo je zatožil konzulu Paskaziju, da je kristjanka. Taka obtožba je bila po odloku cesarja Dioklecijana o iztrebljenju kristjanov in vzpostavitvi verske enotnosti v državi smrtno nevarna. Konzul jo je takoj vrgel v ječo in jo postavil pred sodišče. Ker kljub grožnjam ni hotela zatajiti svoje vere, jo je Paskazij ukazal odpeljati v javno hišo, da bi jo onečastil, dal jo je žgati z ognjem, polivati z vrelim oljem in smolo. Ostala je trdna in neuklonljiva. Konzul jo je obsodil na smrt z obglavljenjem. Pred smrtjo je še mogla prejeti evharistijo in napovedati skorajšnjo smrt cesarja Dioklecijana in konec preganjanja kristjanov. Prerokba se je uresničila: po Konstantinovi zmagi pri Milvijskem mostu v Rimu leta 312 je krščanstvo v rimski državi naslednje leto dobilo svobodo, Dioklecijan pa je umrl leta 316. Nad Lucijinim grobom so sezidali cerkev. Češčenje sv. Lucije j

Novice

arhivi