Kamra.si, 30. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. decembra 1904 se v Kotljah rodil Ivan Kuhar, kulturni delavec, kmet in aktivist NOB. Umrl je 26. junija 1944 na Preškem Vrh. Bil je gospodar na Prežihovi bajti. Osnovno šolo je obiskoval v Kotljah. Potem se je vpisal v kmetijsko šolo v Šentjurju pri Celju, šolanje pa je nadaljeval v Ljubljani in tam dokončal zadružno šolo. Nato je preostanek mladosti preživel v boju za vsakdanji kmečki kruh, saj je bil v tem času edina pomoč materi in očetu pri delu na bajti – bratje so bili namreč že po svetu vsak po svojih opravkih in nalogah. Hitro je osebno in politično dozorel, spoznal krivice velikosrbskega režima in se družil s socialno naprednimi razgledanimi ljudmi.

Kamra.si, 27. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. decembra 1941 je v Mariboru umrl Jože Kerenčič (ilegalno ime Janko), pisatelj, publicist, aktivist Osvobodilne fronte in narodni heroj. Rodil se je 9. marca 1913 v Jastrebcih v Slovenskih Goricah. Jože (Janko) Kerenčič se je rodil v številčni kmečki družini v Jastrebcih v Slovenskih goricah. Osnovno šolo je obiskoval na Kogu, nato pa nadaljeval na učiteljišču v Mariboru. Že v Mariboru se je vključil v napredno mladinsko gibanje. Leta 1933 se je vpisal na študij pedagogike in slavistike na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Postal je član Komunistične partije in deloval v naprednem študentskem gibanju na ljubljanski univerzi. Tudi tukaj se je družil z naprednimi študenti in sodeloval v naprednem študentskem klubu Njiva. Diplomiral je leta 1937 in kot brezposelni profesor pisal črtice in novele, ki jih je objavljal že v Mariboru. Obravnaval je predvsem socialno problematiko vasi, izkoriščane viničarje in propadajoče kmete. Službo je dobil šele čez tri leta na meščanski šoli v Gornji Radgoni. Pri delu je moral biti izredno previden, saj je bil osumljen komunistične dejavnosti. Kljub temu mu je na šoli uspelo okrog sebe zbrati skupino mladincev, ki jih je levičarsko usmerjal. 

Kamra.si, 27. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. decembra 1944 je na Šentviški Gori umrl  Ivan Laharnar, organist in skladatelj.  Rodil se je 7. maja 1866 na  Šentviški Gori. Laharnar, sin posestnika in gostilničarja, je nadarjenost za glasbo pokazal že v osnovni šoli. Njegov prvi učitelj je bil domači župnik Franc Ilovar, za nadaljnjo glasbeno izobrazbo pa sta poskrbela župnik Adolf Hermelj iz Šebrelj in kaplan, zbiralec ljudskih pesmi ter skladatelj Ivan Kokošar, ki je tedaj služboval v Cerknem. Prvi ga je učil osnov glasbe in orglanja, drugi kontrapunkta, modulacije in drugih pomožnih predmetov. Laharnar, ki je z učenjem začel leta 1881, je čez dve leti že postal organist v domači cerkvi, z dvajsetimi leti pa je pričel voditi tudi domači pevski zbor. Na pobudo Hermelja se je lotil tudi skladanja. Od leta 1885 do smrti je zložil okrog 600 skladb, večinoma cerkvene narave. Največ je kratkih vokalnih del, spisal pa je tudi nekaj daljših cerkvenih del, med katerimi je največji uspeh požela maša »Ora pro nobis«, ki jo je zložil leta 1892 ob 700-letnici domače fare. Dela je objavljal v številnih tedanjih glasbenih revijah in zbirkah, največ pri Goriški Mohorjevi družbi in v okviru Ceciljanskega društva, katerega goreč privrženec je bil. Z Danilom Fajgljem in Kokošarjem je sodeloval tudi pri zbiranju starih cerkvenih in ljudskih pesmi, ob tem pa je še vedno orglal, vodil več cerkvenih in posvetnih zborov ter skrbel za domačo kmetijo, gostilno in trgovino, za krajši čas pa je bil tudi župan rojstne vasi. Tu je konec leta 1944, v času najhujše nemške ofenzive, tudi umrl.Številna Laharnarjeva vokalna dela so v zborovskem ustvarjanju močno prisotna še danes, domačini pa so v spomin na njegovo bogato glasbeno ustvarjalnost in v zahvalo za razmah zborovske dejavnosti na Šentviški planoti po njem poimenovali domači pevski zbor in folklorno skupino.

Kamra.si, 25. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. decembra 1924 je v Mariboru umrl Viktor Parma, slovenski skladatelj in dirigent italijanskega rodu. Rodil se je 20. februarja 1858 v Trstu. Rodil se je v Trstu slovenskemu očetu in italijanski materi. Leta 1876 se je Viktor Parma, ki ga je dotlej osebnostno oblikovalo večnacionalno okolje habsburške monarhije, v Celovcu dokončno odločil za slovensko narodno pripadnost. Leta 1881 je končal študij prava na Dunaju. Tam se je med obiskovanjem predavanj skladatelja Antona Brucknerja izpopolnjeval tudi v glasbi, zlasti kompoziciji. Kot študent je začel skladati svojo prvo opereto Princ Lizika, katere ni nikoli dokončal, vendar je njeno glasbo kasneje uporabil za opereto Caričine amazonke. Služboval je kot pravnik, najprej v Trstu, nato pa v različnih slovenskih krajih, nazadnje v Litiji in bil tam leta 1915 zaradi slovanofilskih izjav prisilno upokojen kot vladni svetnik. Povsod, kjer je služboval, je sodeloval pri pevskih in glasbenih društvih. V času svojega službovanja na kamniškem okrajnem glavarstvu je v Kamniku ustanovil salonski orkester in bil tudi eden prvih dirigentov Mestne godbe Kamnik. Bil je častni član Prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika.

Kamra.si, 24. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. decembra 1837 se je v Münchenu rodila Elizabeta Bavarska (poznana pod nadimkom Sissi; nemško Elisabeth Amalie Eugenie, Herzogin in Bayern), avstrijska cesarica in madžarska kraljica, soproga cesarja Franca Jožefa I. Umrla je 10. septembra 1898 v Ženevi.   Elizabeta Bavarska je bila rojena 24. decembra 1837 v Münchnu. Bila je četrti otrok Maksimilijana Bavarskega in princese Ludovike Bavarske.  Sisi je bila zelo radoživa deklica, prav tako kot oče, Maksimilijan Bavarski. Varuške, kasneje tudi učitelji, so tekali stalno za njo in jo lovili. Ona pa se je s svojo otroško brezskrbnostjo skrivala v naravi, večkrat je tudi z očetom šla na lov ali pa se z njim učila jahanja. Vzgojitelji so menili, da je ta deklica zelo težka, starši pa so jo branili, saj je bila še otrok. Ta Sisina brezskrbnost pa je trajala še dolgo. V odraščajoči dobi je začela gledati za mladeniči, zaljubljala se je in svoje občutke zapisovala v dnevnik v obliki poezij. Najprej so bile te poezije nekoliko otročje in večinoma ljubezenske, nato pa vedno bolj resne in žalostne. Ko se je z mamo in starejšo sestro, princeso Heleno odpravila v Bad Ischl[5], kjer naj bi Helena spoznala svojega zaročenca, njunega bratranca, 23-letnega Franca Jožefa, se vse ni odvilo po načrtih. Franc Jožef se namreč ni zanimal za Heleno, temveč bolj za Elizabeto.

Kamra.si, 24. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. decembra 1829 se je v Šentjurju rodil Benjamin Ipavec, slovenski skladatelj in zdravnik. Umrl je 20. decembra 1908 v Gradcu. Benjamin Ipavec, po nekaterih virih tudi Benjamin Ipavic je bil iz znane družine zdravnikov in glasbenikov, ki so pustili pomembne sledi v slovenski glasbeni kulturi. Medicino je študiral v Gradcu in na Dunaju, glasbo pa v Gradcu, kjer je bil med letoma 1871 in 1898 zaposlen kot zdravnik. Je brat skladatelja in zdravnika Gustava Ipavca. Benjamin je po skladateljskem slogu romantik, čeprav se naslanja tudi na klasicistične glasbene elemente. Najbolj znana je njegova Serenada za godalni orkester (ki služi kot aviso na programu Ars Radia Slovenije pri »Glasbeni jutranjici«), sicer pa je avtor mnogih vokalnih in klavirskih skladb, opere Teharski plemiči in operete Tičnik.

Kamra.si, 23. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. decembra 1827 se je v Mariboru rodil baron Wilhelm von Tegetthoff (Wilhelm Joseph Franz Seraph Gabriel von Tegetthoff), avstrijsko-cesarski in avstro-ogrski mornariški častnik in viceadmiral. Umrl je 7. aprila 1871 na Dunaju.  O Wilhelmovem zgodnjem otroštvu je malo znanega. Sprva je za Wilhelmovo izobrazbo skrbel učitelj v mariborskem deškem vzgajališču 47. pehotnega polka, nato pa se je šolal v mestni normalki. Od leta 1837 do 1840 je obiskoval gimnazijo v Mariboru. Več na spletni strani: http://www.tegetthoff.si/ Avtorica: Nina Lončar (Univerzitetna knjižnica Maribor)

Kamra.si, 22. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. decembra 1825 je na Umbarju umrl Andrej Šuster – Drabósnjak, koroški bukovnik, pesnik in ljudski dramatik.Rodil se je 6. maja 1768 na Drabosinjah pri Vrbskem jezeru.  Bil je koroški bukovnik, pesnik in ljudski dramatik. Kmetoval je na svoji domačiji in ob tem pisal pesmi, prevajal in prirejal nabožne ljudske igre. Veliko se je ukvarjal tudi s prodajo in širjenjem knjig, zato je imel večkrat težave z oblastmi. O njegovi mladosti vemo zelo malo. Ni znano, ali je obiskoval šolo. Po smrti cesarice Marije Terezije je bila na Koroškem ustanovljena ljudska šola in Jožef II je vpeljal obvezno šolanje za dečke v starosti od 6-12 let. Takrat pa je bil Andrej star že 12 let. Možno je tudi, da je obiskoval nemško šolo v Vrbi. Ker pa je živel ob narodnostni meji, se je dobro naučil obeh jezikov, zato je lahko prevajal tudi težja besedila. Poročil se je 1793. leta z Nežo Weiss in rodilo se jima je kar enajst otrok. Nemirni in razgibani časi, vojne, lakota in nalezljive bolezni so mu preprečevali dobro kmetovanje. Le-temu se je delno posvečal, saj se je ukvarjal s tiskom in razpečavanjem svojih in tujih knjig. Šuster se je ukvarjal tudi s poslikavami panjev (panjske končnice). Bil je tudi urar-samouk. Ob koncu življenja si ni več opomogel iz denarnih težav. Tolažbo je iskal v branju svetega pisma, premišljevanjih o Jezusovem trpljenju in Marijini žalosti.

Kamra.si, 22. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. decembra 1877 je v Šmartnem pri Litiji umrl  Fran Serafin Adamič, skladatelj, učitelj in organist. Rodil se je 4. septembra 1830 v Ljubljani.  Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer se je učil tudi glasbe. Učiteljsko pripravnico je zaključil leta 1847. Kot učitelj je najprej služboval v Škofji Loki in nato od leta 1849 v Šmartnem pri Litiji, kjer je bila tedaj enorazrednica v tako imenovani stari mežnariji. Šolo štirirazrednico so ustanovili leta 1876. Vodil jo je le malo časa, saj ga je 22. decembra 1877 zadela kap.