Kamra.si, 31. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. januarja 2000 je v Metliki umrl Jože Dular, slovenski pesnik, pisatelj in muzealec. Rodil se je 24. februarja 1915 v Vavti vasi. Najprej je obiskoval gimnazijo v Novem mestu (od prvega do petega razreda v l. 1925/26 – 1931/32), nato pa v Ljubljani. Na ljubljanski univerzi je študiral slavistiko, romanistiko in primerjalno književnost. Diplomiral je l. 1941. Bil je srednješolski profesor v Ljubljani in v Metliki. V l. 1951–1981 je bil direktor Belokranjskega muzeja v Metliki. Pesmi in prozo je objavljal v različnih listih: Mentorju, Mladiki, Domu in svetu, Žaru, Kresu idr. Izdal je tri pesniške zbirke, dve zbirki novel, več romanov, npr. Krka pa teče naprej, in nekaj strokovnih publikacij, npr. Svetila v Beli krajini, Pomembni Belokranjci. V Dol. listu in strokovnih glasilih je objavil več člankov s področja etnologije. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/dular-joze/Avtor  gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto Priporočamo tudi: Jože Dular (1915–2000)

Kamra.si, 31. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. januarja 1997 je v Mariboru umrl  Branko Gombač, gledališki režiser in igralec. Rodil se je 3. aprila 1924 v Poljčanah. Branko Gombač je skoraj vse življenje z družino živel v Leviču pri Poljčanah. Izhaja iz zavedne delavsko – kmečke družine. Pred drugo svetovno vojno se je izučil za trgovskega pomočnika in kot sam piše, je pet let opravljal »tlako« trgovskega vajenca. Ob začetku vojne se je vključil v ilegalno delo osvobodilne fronte, se pridružil vojski kralja Petra II., bil nato mobiliziran v nemško vojsko, iz katere je dezertiral in se pridružil partizanom. V bojih je bil huje ranjen, se zdravil v partizanskih bolnišnicah nad Slovenj Gradcem, nazadnje pa je bil demobiliziran kot neželen, ker je bil v nemški vojski. Po vojni, ko je bil brezposeln, sta ga vodja celjskega gledališča mag. Fedor Gradišnik in prof. Jože Tomažič povabila k sodelovanju v celjsko amatersko gledališče, kjer je začel kot odrski delavec. Februarja 1947 je odigral vlogo Marjana v Desetem bratu in se s tem za vse življenje zapisal gledališču.

Kamra.si, 31. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. januarja 1941 se je v Kozjem rodil Marjan Marinšek, kulturnik, pravnik, zbiratelj, citrar in pisatelj. Umrl je 14. novembra 2011 v Velenju. Gimnazijo je obiskoval v Celju. Pravno fakulteto je končal v Ljubljani. Prva zaposlitev Marjana Marinška je bila v železarni Štore, leta 1968 pa se je z družino preselil v Velenje in se zaposlil v Gorenju, kjer je bil prvi pravnik podjetja. Kmalu je zasedel tudi mesto tajnika na velenjski Mestni občini. Leta 1976 je postal direktor Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju, kjer je v vseh enotah zavoda: v  muzeju, galeriji, knjižnici in kulturnem domu, povezoval kulturo Šaleške doline. Po desetih letih vodenja kulturnega centra je v isti organizaciji nastopil mesto vodje prireditvene dejavnosti, kar je uspešno opravljal vse do upokojitve. V treh desetletjih dela v kulturi je organiziral številne dogodke, razstave, koncerte na katere je vabil priznane umetnike. Vodil je poletne kulturne prireditve, pričel s Citrarskim festivalom, Dobrodelnim bolerom ter kot avtor in urednik sodeloval pri založniških projektih kulturnega centra in občine.

Kamra.si, 29. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. januarja 1790 se je na Poličkem Vrhu rodil Anton Krempl, duhovnik, zgodovinar, pesnik, pisatelj in narodni buditelj. Umrl je 21. decembra 1844 v Mali Nedelji. Njegova starša, sta bila Mihael Krempelj in Magdalena, roj. Zemljič. Ljudsko šolo je obiskoval v Gornji Radgoni, gimnazijo v letih 1804–1805 v Mariboru, kjer je poučeval katehet Ivan Narat, pobudnik svetourbanske akademije in velik zagovornik slovenščine na prelomu iz 18. v 19. stoletje.  Več na povezavi ...Avtor Dejan Kac (Univerzitetna knjižnica Maribor) Priporočamo tudi Anton Krempl. 

Kamra.si, 28. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. januarja 1927 se je v Celju rodil Smiljan Rozman, slovenski mladinski pisatelj, dramatik in slikar. Umrl je 15. marca 2007 v Ljubljani. Smiljan Rozman, pisatelj, dramatik, glasbenik, slikar in učitelj, se je kot najstarejši izmed petih sinov rodil v Celju staršema Janku in Mariji. Njegov oče je bil davčni uradnik, zaradi česar se je družina pogosto selila iz kraja v kraj. Že kmalu po Smiljanovem rojstvu so se preselili v Šmarje pri Jelšah, od tam na Jesenice in nato v Radovljico, kjer je tudi končal osnovno šolo. Pot jih je nato naprej za kratek čas vodila na Ptuj (1. razred nižje gimnazije) in zatem v Šoštanj (dva razreda meščanske šole). Leta 1940 so se preselili v Maribor, kjer se je vpisal na gimnazijo, a je njegovo šolanje že kmalu prekinila vojna. Izseljeni so bili v Srbijo (mala matura v Kragujevcu), leta 1943 pa je moral na prisilno delo v Nemčijo in Francijo. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor in opravil najprej trimesečni učiteljski tečaj, zatem pa se je vpisal na učiteljišče, ki ga je zaključil leta 1949. Vmes, med šolanjem, se je sam preživljal kot tovarniški delavec, filmski igralec in predvsem glasbenik. Naučil se je igrati na boben, saksofon in klarinet ter bil član dveh mariborskih orkestrov, ki sta igrala na plesnih vajah in plesih. Po končanem učiteljišču je bil z dekretom imenovan za učitelja v osnovni šoli v Lepoglavi v hrvaškem Zagorju. Učil je prvi razred, v višjih razredih pa risanje, telovadbo in ruščino. Tu je ostal do jeseni 1950, ko je moral na služenje vojaškega roka v Koprivnico in že kmalu ga je na podlagi lažne obtožbe šovinizma vojaško sodišče v Zagrebu obsodilo na zaporno kazen. Po posredovanju matere je bil predčasno izpuščen na prostost, vendar učiteljskega poklica ni mogel več opravljati, zato se je leta 1953 vpisal na študij psihologije in pedagogike na ljubljanski filozofski fakulteti. Spet se je preživljal z glasbo in vsega skupaj pol profesionalno igral 15 let, dokler ni leta 1963

Kamra.si, 28. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. januarja 1849 se je na Andražu nad Polzelo rodil Franc Praprotnik, učitelj in sadjar. Umrl je 20. julija 1933 v Mozirju.  Oče mozirskega sadjarstva je obiskoval ljudsko šolo v Šmartnem ob Paki. Po dveh letih je šolanje nadaljeval v Celju, kjer je z odliko končal štiri razrede mestne šole. Leta 1870 je na celjski gimnaziji maturiral z odliko, nato se je na željo staršev vpisal na bogoslovje v Mariboru. V tem času ga je prizadel propad domačije, zato je leta 1873 izstopil iz bogoslovja in se vpisal na mariborsko učiteljišče ter ga s pomočjo državne podpore končal leta 1874. Učiteljsko službo je nastopil avgusta 1874 kot podučitelj v Selnici ob Dravi. V letih med 1876 in 1881 je bil definitivni učitelj v Limbušu, nato pa je postal nadučitelj pri Devici Mariji v Puščavi. Leta 1889 je dobil mesto nadučitelja na takrat še dvorazredni ljudski šoli v Mozirju. Tam je ostal v službi kar 26 let do upokojitve leta 1915.

Kamra.si, 27. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. januarja 1921 je v Trbovljah umrla Ana Dimnik (rojena Peklar) - slovenska mati. Rodila se je 12. julija 1852 v Hrastniku.  Že kot mladenka se je od svojega sorodnika, gostilničarja Franca Roša in trboveljskega župnika Hašnika navzela svobodomiselnih pogledov o enakopravnosti slovenskega jezika z nemškim, o šoli, ki naj bo v slovenskem jeziku in o tem, da naj bodo vsi slovanski narodi združeni v eni državi. Leta 1875 se je poročila s Francem Dimnikom in leto kasneje v Trbovljah prevzela gostilno, ki jo je vodila do svoje smrti. Njena gostilna je bila zbirališče narodno buditeljskih somišljenikov, zato si je prislužila laskavi naziv – slovenska mati. Ustanovila je moško in žensko podružnico Ciril-Metodove družbe, pevsko društvo Zvon, sodelovala v sokolskem društvu. Kot zavedna Slovenka v svoji gostilni ni trpela nemčurjev. Ljudje so jo spoštovali in cenili, ker je pomagala vsem, ki so bili pomoči potrebni: domačim siromakom, ruskim ujetnikom, revnim dijakom in študentom (med drugim tudi Ivanu Cankarju, Otonu Župančiču, Vladimirju Levstiku).