Novice

arhivi

E-Literarna postaja z Borutom Gombačem

Kamra.si, 26. januar 2021 ― Gost tokratne Literarne postaje je pesnik, pisatelj, dramatik in aktualni Veronikin nagrajenec Mariborčan Borut Gombač, ki je pred kratkim pri založbi Litera izdal zbirko pravljic Skrivnost lebdeče knjige. Z mojstrom besednega ustvarjanja se je pogovarjal glavni urednik Litere Orlando Uršič. Pogovor je z Gombačevimi uglasbenimi songi popestril kantavtor Marko Grobler. Zaradi epidemioloških razmer smo dogodek preselili na splet, ogledate pa si ga lahko na spodnji povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=H8ifgOQAjkA Prijetno literarno druženje!

21. januarja 1921 je umrl Luka Svetec, narodni buditelj, književnik in politik

Kamra.si, 21. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. januarja 1921 je v Litiji umrl Luka Svetec, pravnik, politik, pisatelj in jezikoslovec. Rodil se je 8. oktobra 1826 v Podgorju pri Kamniku. Luka Svetec se je rodil 8. oktobra 1826 v Podgorju pri Kamniku, kjer je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo pa v Ljubljani. Študij prava je zaključil na Dunaju 1853 leta. Po vrnitvi z Dunaja je opravljal službo v raznih krajih, najprej na Hrvaškem, potem v Mokronogu, Kočevju, Brdu pri Lukovici in Ljubljani. Svetec je imel zaradi pokončne drže in zavzemanja za slovenstvo nenehne težave, ki so bile vzrok premeščanj iz kraja v kraj. Njegovo zavzemanje za slovenski jezik je bilo moteče, zato so ga takratne oblasti upokojile pri 43 letih. Nato je šel za nekaj let v Idrijo, leta 1873 pa je kot upokojenec prišel v Litijo, kjer je postal notar in v Litiji živel vse do svoje smrti, tu si je tudi ustvaril družino.

20. januarja 1943 je na Dunaju umrl Max Wladimir, baron Beck, avstrijski državnik

Kamra.si, 20. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. januarja 1943 je na Dunaju umrl  Max Wladimir, baron Beck, avstrijski državnik. Rodil se je 6. septembra 1854 na Dunaju.  Leta 1878 je postal doktor prava in vstopil v državno službo. Nesporne strokovne in organizacijske sposobnosti ter ugledna znanstva so mu omogočila uspešno službeno kariero. V letih od 1880 do 1906 je delal pri ministrstvu za poljedelstvo in kot predstojnik zakonodajnega oddelka pripravil pomembne zakone za agrarno reformo. V svet pravnih in državnih znanosti je uvajal nadvojvodo Franca Ferdinanda d' Este, zato je postal njegov svetovalec v pravnih, političnih in osebnih zadevah.Kot predsednik vlade je v letih od 1906 do 1908 uveljavil reformo volilne zakonodaje, ki je v Avstriji uvedla splošno in enakopravno volilno pravico. Leta 1907 je postal član zgornjega doma dunajskega parlamenta, v obdobju od leta 1915 do 1934 opravljal funkcijo predsednika najvišjega finančnega kontrolnega organa, v letih od 1919 do 1938 pa predsednika avstrijske družbe Rdečega križa.

Ko je bila Ljubljana središče svetovne politike – dr. Andrej Rahten

Kamra.si, 19. januar 2021 ― Pred dvesto leti, 1821. leta, je bil v Ljubljani kongres Svete alianse, ki je po napoleonskih vojnah predstavljala najpomembnejše mednarodno zavezništvo. Srečanje petih vladarjev evropskih velesil (pentarhije), na katerem sta osebno sodelovala avstrijski cesar Franc I. in ruski car Aleksander I., je glavno mesto takratne Vojvodine Kranjske za skoraj pol leta spremenilo v središče svetovne politike. Kongres je formalno zasedal januarja in februarja 1821, a so številni državniki in diplomati bivanje na Kranjskem podaljšali še za več mesecev.   V pogovoru z dr. Andrejem Rahtenom bomo ocenili diplomatsko dogajanje, ki je bilo v znamenju kongresne diplomacije avstrijskega državnika Clemensa Metternicha.   Predavanju lahko prisluhnete preko zoom povezave: https://zoom.us/j/98823402683 / Meeting ID: 988 2340 2683.  

Slovanski bralni klub: Karel Čapek: Bela bolezen

Kamra.si, 19. januar 2021 ― V Slovanskem bralnem klubu izpostavljamo najimenitnejša dela slovanskih avtoric in avtorjev, ki suvereno sooblikujejo pokrajino evropske in svetovne literarne tradicije. O knjigah v sproščenih pogovorih razpravljamo z njihovimi prevajalkami in prevajalci ter ustvarjalkami in ustvarjalci. Bralni klub vodita slavistki Tatjana Jamnik in Jana Šnytová. Na prvem srečanju Slovanskega bralnega kluba v letu 2021 bomo spregovorili o drami Karla Čapka z naslovom Bela bolezen. Čeprav je delo nastalo v začetku 20. stoletja, je izredno aktualno. Evropo preplavi nenavadna nalezljiva bolezen, ki ogroža predvsem starejše ljudi. Uradna znanost v svoji ošabnosti tava v temi. Ko zdravnik Galen odkrije zdravilo, ga noče naivno izročiti v splošno uporabo, temveč želi v zameno zanj zagotovilo, da bodo odločevalci preprečili vojno, ki je še večje zlo od bolezni. Z distopično dramo, napisano 1937, se je Čapek odzval na vzpon nacizma in izginjanje humanizma. Kot pravi v uvodu, ga je k pisanju spodbudil »konflikt idealov demokracije z ideali neomejenih in častihlepnih diktatur«. Pojav, ki ga opazimo tudi v distopiji, ki jo živimo danes. Gostja pogovora, ki ga bo vodila Jana Šnytová, bo prevajalka iz češčine in poljščine Tatjana Jamnik. Drama je dostopna v elektronski oblikiI (PDF): https://www.slogi.si/wp-content/uploads/2020/10/BELA-BOLEZEN.pdf Prijava Udeležba je brezplačna, a je zaradi omejenega števila mest obvezna prijava. Prijave sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak6030f59d1d644945874e38b0db121ea0').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy6030f59d1d644945874e38b0db121ea0 = 'slovanska' + '@'; addy6030f59d1d644945874e38b0db121ea0 = addy6030f59d1d644945874e38b0db121ea0 + 'mklj' + '.' + 'si'; var addy_text6030f59d1d644945874e38b0db121ea0 = 'slovanska' + '@' + 'mklj' + '.' + 'si';document.getElementByI

Predstavitev knjige Darinke Kozinc: Dobiva se v Maxiju

Kamra.si, 18. januar 2021 ― V četrtek, 21. januarja 2021, ob 18. uri Goriška knjižnica vabi k spremljanju predstavitve knjige Darinke Kozinc: Dobiva se v Maxiju, Nežne zgodbe za romantične in tankočutne bralce. Knjigo bosta predstavili avtorica mag. Darinka Kozinc in avtorica spremne besede Darica Majer Leban. Dogodek bo povezovala dr. Megi Rožič, z glasbenim nastopom ga bo popestril Domen Kozinc. Prijazno vabljeni k ogledu.

Po Južnem Pacifiku z jadralko Jasno Tuta

Kamra.si, 15. januar 2021 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi k ogledu virtualnega potopisnega predavanja popotnice, jadralke in pisateljice Jasne Tuta. Avtorica bo predstavila svojo zadnjo knjigo Vse barve Polinezije, v kateri je opisala čas, ki ga je preživela med jadranjem v "večnem poletju" po Južnem Pacifiku. Dobimo se v četrtek, 21. januarja 2021, ob 19. uri na YouTube kanalu knjižnice. Ogled predavanja bo možen do četrtka, 18. 2. 2021. Vljudno vabljeni!  

14. januarja 1987 je v Celju umrl Cvetko Ščuka, akademski slikar

Kamra.si, 14. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. januarja 1987 je v Celju umrl Cvetko Ščuka, akademski slikar. Rodil se je 22. maja 1895 v Barkovljah pri Trstu Rojen je bil v Barkovljah pri Trstu, tam je tudi obiskoval osnovno šolo in maturiral na gimnaziji v Pazinu. Že na gimnaziji ga je za slikanje navdušil njegov profesor Saša Šantel, tako da je v letih 1911/12 obiskoval umetno–obrtno šolo v Ljubljani, v šolskem letu 1913/14 pa hospitiral na umetniški akademiji na Dunaju. Šolanje je prekinila 1. svetovna vojna, kot prostovoljec se je bojeval leta 1915 na ruski strani v bojih v Dobrudži, leta 1919 delal kot umetniški režiser pri Kunstfilmu na Dunaju in maja 1921 končal Umetniško akademijo v Firencah.

14. januarja 1937 se je v Kranju rodila Alenka Bole Vrabec, igralka in prevajalka

Kamra.si, 14. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. januarja 1937 se je v Kranju rodila Alenka Bole Vrabec, igralka in prevajalka. Umrla je 27. marca 2020 na Golniku.  Debitirala je v Mladinskem gledališču, v predstavi Kristine Brenkove Princeska z modro vrtnico. Sodelovala je tudi s Teatrom 57. Kot igralka je preigrala vse od princesk, do žensk s skoraj groteskno močjo. Za svojo štiridesetletnico delovanja v gledališču si je izbrala globoko, preprosto in ranljivo pripoved o človekovi samoti in si izpolnila željo, enkrat v življenju nastopiti tudi z lutkami v monodrami Berte Bojetu Osama, v režiji Alena Jelena.

13. januarja 1904 se je v Gornjih Vremah rodil Bogomir Magajna, slovenski pisatelj, zdravnik in urednik

Kamra.si, 13. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. januarja 1904 se je v Gornjih Vremah rodil Bogomir Magajna, slovenski pisatelj, zdravnik in urednik. Umrl je 27. marca 1963 v Ljubljani. Dr. Bogomir Magajna, pisatelj in zdravnik, se je rodil v kmečki družini očetu Francu ter materi Mariji Ambrožič, ki sta imela četvero otrok. Bogomirjev brat France Magajna se je uveljavil kot strokovni in leposlovni pisatelj. Prve štiri razrede osnovne šole je obiskoval v Vremskem Britofu, kasneje je šolanje nadaljeval v Ljubljani. Kot gojenec Marijanišča se je po maturi na klasični gimnaziji odločil za študij na ljubljanski medicinski fakulteti, diplomiral pa je leta 1930 na medicinski fakulteti v Zagrebu. Ker je bil italijanski državljan, bi moral služiti vojaški rok. Ker ga ni hotel služiti, je bil obsojen kot dezerter. Svoje vojaške obveznosti je opravljal po različnih krajih Jugoslavije kot vojaški zdravnik. Od leta 1931 je bil tri leta praktikant na različnih oddelkih ljubljanske splošne bolnišnice, od leta 1935 pa je delal v psihiatrični bolnišnici na Studencu v Ljubljani. Po opravljenem strokovnem izpitu je postal zdravnik sekundarij v bolnišnici na Studencu. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je Bogomir Magajna pridružil Osvobodilni fronti, vendar so ga Italijani leta 1942 aretirali, ga obsodili na leto zapora in pet let odvzema državljanskih pravic ter ga konfinirali v Italijo. Po kapitulaciji Italije je šel v partizane, kjer je bil partizanski zdravnik in je urejal Partizanski zdravstveni vestnik. Po vojni je bil primarij v bolnišnici na Studencu. Dr. Bogomir Magajna ali dobri striček Baj-baj, kot so ga klicali njemu zelo ljubi in dragi otroci, je umrl za posledicami sladkorne bolezni. Dr. Bogomir Magajna je pisal in objavljal strokovne članke s področja zdravstva kot tudi dela za odrasle ter za otroke in mladino. Njegov literarni opus za odrasle že zelo zgodaj kaže njegov interes do psihičnih doživetij junakov. Vse bolj so ga privlačevali izjemni psihični procesi, kar prav got

13. januarja 1802 se je v v Vodulah (pri Dramljah pri Celju) rodil Matija Vodušek, nabožni pisatelj, narodni buditelj in celjski opat

Kamra.si, 13. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. januarja 1802 se je v Vodulah (pri Dramljah pri Celju) rodil Matija Vodušek, nabožni pisatelj, narodni buditelj in celjski opat. Umrl je 11. decembra 1872 v Celju.  Teologijo je študiral v Celovcu in bil za duhovnika posvečen leta 1825. Kot kaplan je služboval v Slovenskih Konjicah in na Ponikvi, kot upravitelj pa v Slovenskih Konjicah, Pišecah, na Sladki gori in v Špitaliču, kjer je v letih 1834-1838 opravljal tudi funkcijo župnika. Leta 1838 je postal ravnatelj Glavne šole v Celju in pridigar in ko je bil leta 1847 imenovan za opata, je poleg opravil, ki mu jih je nalagala nova funkcija, sodeloval s celjsko Narodno čitalnico, pisal pesmi in urejal Drobtinice. Slovensko narodnostno gibanje je imelo v njem močno oporo. Njegova delavnost je zaznamovala tudi obnovo in razvoj mesta, saj je med drugim sodeloval pri obnovi Glavne šole v Celju, na njegovo pobudo pa je bila v letih 1862-1865 preurejena in poslikana tudi cerkev sv. Maksimiljana. Užival je velik javni ugled in bil med verniki zelo priljubljen. Pri opisu slovesnosti ob obnovi cerkve na Vranskem leta 1846 je časopis Novice o njem zapisal: »Verh tega, de so zgovoren, razumen in pobožen govornik, so tudi iskren in izobražen Slovan.«   Vir: Tatjana Badovinac, Janko Germadnik, Branko Goropevšek; Celjani so jih poznali; Pokrajinski muzej Celje, 2010.   Pripročamo tudi: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi802465/

Literarna postaja z Zoranom Predinom

Kamra.si, 11. januar 2021 ― V decembru 2020 je Mariborska knjižnica v sodelovanju z založbo Litera pripravila literarni pogovor z znamenitim glasbenikom, Mariborčanom Zoranom Predinom, ki je pred kratkim pri Literi izdal svoj literarni prvenec Mongolske pege, v katerega je odlično prelil svoj hudomušno-ironični pogled na bridkosti življenja. Goran Vojnović je ob tem zapisal: "Pri malokom zna biti tragičnost tako vedra kot pri njem," s čimer je zadel bistvo romana. Zaradi epidemioloških razmer smo dogodek preselili na splet, tako da si lahko pogovor z Zoranom Predinom, ki ga je vodil glavni urednik založbe Litera Orlando Uršič, ogledate na spodnji povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=Q5I2ics8wDk&t=404s Prijetno literarno druženje!

9. januarja 1890 (Malé Svatoňovice, Češka) se je rodil Karel Čapek, češki pisatelj in scenarist

Kamra.si, 9. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. januarja 1890 (Malé Svatoňovice, Češka) se je rodil Karel Čapek, češki pisatelj in scenarist. Umrl je 25. decembra 1938 v Pragi.  Čapek je bil eden najvplivnejših čeških pisateljev 20. stoletja. Znan je predvsem po tem, da je prvi uporabil besedo robot, in sicer v gledališki igri R.U.R. (Rossumovi univerzalni roboti), ki je bila prvič prikazana leta 1921. V pismu za časopis Lidove noviny leta 1933 je pojasnil, da si je besedo izmislil njegov brat, Josef (1887-1945), sam je robote sprva hotel poimenovati »labori«. V slovenščino je dramo prevedel Osip Šest. Izšla je že leta 1921 pri Zvezni Tiskarni.
še novic