Kamra.si, 8. januar 2021 ― V decembru 2020 je Hortikulturno društvo Maribor v sodelovanju z Mariborsko knjižnico izpeljalo prav poseben projekt. Pred vhodom v Knjižnico Rotovž na Rotovškem trgu v Mariboru raste šest dreves vrste Cercidiphyllum japonicum (japonski cercidifil). Njihova posebnost je listje, ki ima sprva ovalno, nato pa srčasto obliko, obenem pa prav posebno aromo, ki spominja na karamelo ter cimet. Vonj pride do izraza posebno tedaj, če odpadli list pomanemo med prsti. Ker mnoge spominja na palačinke, medenjake ali piškote, se je v Hortikulturnem društvu Maribor porodila zamisel, da drevo poimenuje Mariborski keksovec. V sodelovanju z Vrtcem Ivana Glinška Maribor ter stanovalci Doma za starejše Tezno so drevesa okrasili z okraski, ki simbolizirajo piškote, da bi mimoidoče na ta način opozorili na poseben zeleni zaklad mesta Maribor.

Kamra.si, 5. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. januarja 2012 je na Ptuju umrl Jakob Emeršič, bibliotekar, prevajalec, pesnik, literarni zgodovinar in ljubiteljski zgodovinar. Rodil se je 30. junija 1940 v Gradišču (Svetem Andražu v Halozah).  Rodil se je v skromnih razmerah v haloški viničarski družini očetu Antonu, viničarju in priložnostnemu zidarju, ter materi Veroniki. Njegovo otroštvo so zaznamovali prezgodnja materina smrt in številne selitve. Odraščal je samosvoje in brez posebnih vzpodbud za učenje in branje. Kljub temu je že kot otrok prebiral vse, kar mu je prišlo pod roke. Njegovo ljubezen do knjig je močno zaznamovalo bivanje v Trnovski vasi, kjer je prebiral knjige iz župnijske farne knjižnice, kot dijak ptujske gimnazije pa je postal redni obiskovalec knjižnice na Ptuju. Ob študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani je veliko bral ter si širil obzorja s počitniškimi deli v Franciji in Nemčiji. Veliko je tudi pisal ter sodeloval pri izdajah strokovnih in znanstvenih publikacij.Kot diplomant primerjalne književnosti in literarne teorije se je leta 1967 zaposlil v Ljudski in študijski knjižnici Ptuj (od leta 1993 Knjižnici Ivana Potrča), kjer je z izjemo enega leta prebil vsa svoja službena leta. Kot domoznanec je s svojim strokovnim delom pokrival mnoga področja in kmalu postal nepogrešljiva stalnica kulturnega življenja na Ptuju in eden najbolj znanih ptujskih knjižničarjev. Posebej prepoznaven je bil kot bibliograf; njegovo delo Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice, ki ga je objavil leta 1985, je še danes nepogrešljiv pripomoček številnim raziskovalcem. Objavil je več samostojnih del in številne članke o znamenitih osebnostih, župnijah, šolah, knjižnicah in knjižničarstvu, bil je tudi prevajalec iz nemščine, francoščine, hrvaščine in angleščine. Po upokojitvi leta 2003 se je posvetil urejanju Provincijske knjižnice minoritskega reda na Ptuju, še posebej obdelavi dragocenih starih knjig, ki jih hrani minoritska knjižnica.Poleg strokovnega dela je pisa

Kamra.si, 5. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. januarja 1858 je v Milanu umrl grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz, avstrijski feldmaršal češkega rodu. Rodil se je 2. novembra 1766 se je na gradu Třebnice (Češka).  Rodil se je v češki plemiški družini in že kot otrok kmalu ostal brez staršev. Do svoje smrti ga je vzgajal ded, po njegovi smrti pa je Josef odšel na Dunaj, kjer je začel obiskovati Terezijansko akademijo. Leta 1785 je vstopil v avstrijsko vojsko kot kadet, leta 1787 pa je dobil čin poročnika kirasirjev. Radetzky se je leta 1797 poročil s tržiško grofico Frančiško Romano von Strassoldo - Grafenberg, v zakonu se jima je rodilo osem otrok. Med letoma 1807 in 1819 je občasno živel na gradu Neuhaus v Tržiču, ki ga je skupaj s posestvom kupil od svoje tašče. Njegovi finančni in moralni pomoči mestu so se prebivalci oddolžili tudi s panoramsko pešpotjo imenovano »Radetzkyjeva pot«. Nazadnje je Tržič obiskal 25. septembra 1852. V letu 1852 je ostareli maršal od cesarja Franca Jožefa v dosmrtno uporabo prejel Tivolski grad, ki ga je prenovil, uredil grajski park in ga odprl za javnost. S svojo enoto je začel službovanje v turški vojni, kasneje pa je bil premeščen na območje današnjega Beneluksa. Leta 1795 je sodeloval v bitki na Renu ter kasneje na ozemlju Italije, kjer je sodeloval v bojih proti Napoleonovi vojski. Tam je napredoval in dobil čin majorja. Leta 1799 je imel že čin polkovnika, ko je bil ranjen v bitki pri Marengu. Leta 1801 je bil povišan v viteza, samo štiri leta pozneje pa je dobil čin generalmajorja. Leta 1812 je dobil poveljstvo nad novo ustanovljenim 5. huzarskim polkom. Med letoma 1809 in 1812 je bil tudi poveljnik glavnega štaba oboroženih sil, a je s položaja odstopil, ker ni dobil denarja za reorganizacijo vojske. Leta 1813 je nastopil službo poveljnika štaba pri feldmaršalu Schwarzenbergu in imel veliko vlogo pri oblikovanju taktike za bitko pri Leipzigu. Sodeloval je tudi na dunajskem kongresu. Po kongresu je Radetzky skorajda izgin

Kamra.si, 5. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. januarja 1848 se je v Motniku rodil Gašper Križnik, slovenski etnolog in jezikoslovec. Umrl je 26. novembra 1904 v Motniku. Gašper Križnik se je rodil 5. januarja 1848 kot prvi otrok siromašnih kmečkih staršev na Beli št. 3 pri Motniku. Rojstna hiša, po domače pri "Španu" stoji med ruševinamu motniškega gradu in farno cerkvijo sv. Jurija ter podružnično cerkvijo sv. Magdalene. Že leta 1850 se je to naselje preimenovalo v Zgornji Motnik. Hiša v kateri še vedno živijo potomci njegovega brata, ima sedaj številko Motnik 28. Gašper Križnik ni hodil v šolo, ampak se je sam naučil pisati in brati. Sam v pismu omenja, da je bil samouk in da so ga vzgajale knjige in revije. V Motniku je takrat bila organizirana šola, vendar jo je bilo treba plačevati, za kar pa ni na revni kmetiji ni bilo denarja. Že v mladosti je Križnik, morda pod vplivom motniškega učitelja Franceta Sajovica, začel izpisovati stare motniške listine, zbirati slovstveno folkloro in zapisovati ustno izročilo, ki se nanaša na zgodovino in šege trga Motnik in njegove okolice. V Motniku se je priučil čevljarskega poklica, ki ga je pogosto opravljal po hišah na gorskih kmetijah, kjer so bile številne kmečke družine. Znan je bil kot dober čevljar, ki je znal narediti tudi nove čevlje in škornje. Ker je zaslužek zadoščal le za preživetje, je čevljarsko delo dopolnjeval z zbiranjem pesmi in pripovedk, zgodovinskih podatkov, izvorov imen, skratka zapisal je vse, kar se mu je zdelo zanimivo. Za zapise, ki jih je dobival je le redko dobival plačilo. Zbrano gradivo je v pošiljal različnim ustanovam, ki so v njegovem času zbirale in objavljale narodno blago, največ pa Slovenski matici, ki je bila kot društvo za izdajanje znanstvenih in leposlovnih del ustanovljena leta 1864. Bil je tudi član zagrebškega Društva za povestnicu jugoslavensku (hr), ki je bilo predhodnik 1866 ustanovljene Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti (danes Hrvaška akademija znanosti in umetnosti).

Kamra.si, 4. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. januar 1797 - izšla prva številka prvega slovenskega časopisa Lublanske novice Lublanske novice so izhajale najprej kot poltednik, nato pa kot tednik od 4. januarja 1797 do 27. decembra 1800 in veljajo za prvi slovenski časnik. Razvile so se iz pratikarske tradicije. Pobudo za časnik je dal Žiga Zois, uresničil pa jo je Valentin Vodnik, ki je bil tudi urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec. Lublanske novice so izhajale v 100 izvodih, rednih naročnikov je bilo 33. V treh letih je izšlo 12.000 izvodov na 78.000 straneh. Okvirno so sledile Wiener Zeitungu, idejno pa novim razsvetljenskim in rodoljubnim idejam. Objavljale so zabavne in poučne vsebine ter novice iz politike, gospodarstva in kulture. Za ta čas so bile dokaj aktualne, saj so imele pri objavljanju novic štiridnevno zamudo.

Kamra.si, 1. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. januarja 1913 se je v Štukih pri Ptuju rodil Ivan Potrč, slovenski pisatelj, dramatik in urednik. Umrl je 12. junija 1993 v Ljubljani.  Ivan Potrč velja za enega izmed vodilnih pisateljev socialnega realizma pri nas. Ob pisateljevanju je deloval kot novinar in urednik, aktivno pa je bil vključen tudi v takratno družbeno in politično dogajanje. Rodil se je kot drugi izmed desetih otrok v kmečki in mlinarski družini. Po osnovni šoli je obiskoval gimnazijo na Ptuju (1926–1934), kjer se je vključil v komunistično gibanje. Zaradi komunističnega delovanja je bil malo pred maturo iz gimnazije izključen in bil slabo leto zaprt v ljubljanskih zaporih (1934). Gimnazijo je kasneje končal z opravljanjem izpitov.