Novice

dediščina

Umirajoči bog Triglav Franceta Bevka in zbornik prispevkov lanskega simpozija

Umirajoči bog Triglav Franceta Bevka in zbornik prispevkov lanskega simpozija

Društvo Slovenski staroverci, 27. avgust 2018 ― Na voljo sta naši novi knjižni izdaji, zgodovinska povest “Umirajoči bog Triglav” Franceta Bevka in zbornik prispevkov lanskega simpozija z naslovom “Pozno pokristjanjevanja slovenskega ozemlja”. Zbornik obsega 222 strani, mehke platnice, vsebuje članke lanskih predavateljev (glej spodaj kazalo) ter dodatek pesmi, ki jih je na večernem koncertu pela ljudska pevka Ljoba Jenče. Zbornik je posvečen […]
Od umirajočega do ponovno vstalega Triglava

Od umirajočega do ponovno vstalega Triglava

Društvo Slovenski staroverci, 27. avgust 2018 ― Bevkova zgodovinska povest Umirajoči bog Triglav bralca popelje v srednjeveški Kobarid, kjer med Krnom in Matajurjem domačini še vedno častijo boga, ki so ga Slovenci stoletja kasneje dali v grb nove zastave, kjer je preživel do danes. Avtor je zgodovinsko povest prvič izdal leta 1930 v »manjši nakladi[1]«, kot izvemo v komentarju k drugi izdaji […]
Posilstva v času prve vojne

Posilstva v času prve vojne

ZAC, 27. avgust 2018 ― Zgodovinsko društvo Celje vabi na predstavitev prve številke že 25. letnika revije Zgodovina za vse, ki bo v Zgodovinskem arhivu Celje v četrtek, 30. avgusta 2018, ob 12. uri. Predstavitvi bo sledilo predavanje na temo ene od objavljenih razprav. Raziskovalka z Inštituta za novejšo zgodovino dr. Meta Remec bo predstavila doslej v našem okolju manj […]
Cerknica 1969/70 – 1. b razred

Cerknica 1969/70 – 1. b razred

Stare slike (Cerknica), 27. avgust 2018 ― Prvi b. razred slikan pred vhodom v osnovno šolo Cerknica v šolskem letu 1969/70. Med njimi je njihova razredničarka g. Nada Milavec, ki jim je bila kot druga mamica. Preverjeno. Bila je tudi moja prva razredničarka, na katero me vežejo sami lepi spomini. Ko pregledujemo stare šolske slike neke generacije, je vedno najbolj simpatična slika […]
Sloveča jama z družino zadnjega cesarja na steklenem stereo negativu

Sloveča jama z družino zadnjega cesarja na steklenem stereo negativu

Fototeka MNZS, 27. avgust 2018 ― Znameniti češki fotograf »Njegove cesarske in kraljevske Visokosti Presvetlega nadvojvode Franca Ferdinanda Avstrijskega-Este« Rudolf Bruner Dvořák je leta 1909 mojstrsko fotografiral že takrat mednarodno znano Postojnsko jamo. Lepote kraškega podzemlja je domnevno ovekovečil v več dneh, zagotovo pa 10. avgusta 1909, ko je v njej fotografiral družino Karla I. – bodočega in zadnjega cesarja med Habsburžani. Ohranilo se je 400 fotografij, od tega 318...

27. avgusta 1885 se je rodil Julij Betetto, operni pevec, skladatelj in pedagog

Kamra.si, 27. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. avgusta 1885 se je v Ljubljani rodil Julij Betetto, pevec (basist - »basso cantate«), skladatelj in pedagog. Umrl je 14. januarja 1963 v Ljubljani. Kot otrok je izgubil starša, zato je 1897–1901 živel pri skrbniku Andreju Reichlu. Njegovo muzikalnost in lep deški sopran je opazil pater Angelik Hribar; pri dvanajstih letih ga je vključil v frančiškanski cerkveni pevski zbor in ga poučeval glasbeno teorijo z osnovami harmonije. S šestnajstimi leti je začel peti v zboru pri Sv. Jakobu v Ljubljani, ki ga je 1899–1910 vodil takratni ravnatelj in učitelj na šoli Glasbene matice (GM), operni pevec in skladatelj Fran Gerbič. Kot pevski pedagog je Gerbič kmalu opazil razsežnosti njegovega nizkega glasu ter ga 1902 vpisal v šolo GM. 1903 je maturiral na ljubljanski realki, decembra istega leta pa pristopil k ljubljanskemu Dramatičnemu društvu in se vpisal v operni zbor. Kot predpevec v zboru je na odru ljubljanske Opere 1903 debitiral v operi Petra Iljiča Čajkovskega Jevgenij Onjegin, kot solist pa se je prvič predstavil kasneje istega leta v vlogi Mihe v operi Prodana nevesta Bedřicha Smetane. V štirih letih, ki jih je preživel v ljubljanskem opernem gledališču, je odpel dvaintrideset opernih in šest operetnih vlog. Bil je mdr. Don Basilio (Gioacchino Rossini: Seviljski brivec), Beneš (Bedřich Smetana: Dalibor), Kecal (Bedřich Smetana: Prodana nevesta), Ramfis (Giuseppe Verdi: Aida) in Mefisto (Charles Gounod: Faust), prav tako pa je v tem obdobju odigral tudi petinštirideset dramskih vlog, mdr. vlogo kovača Sajetovega Jureta (Fran Saleški Finžgar: Divji lovec), čevljarja Bojca (Josip Jurčič: Deseti brat), občinskega svetnika Klandra (Ivan Cankar: Za narodov blagor). Redno je koncertiral v Trstu, Zagrebu, na Reki in drugod.

27. avgusta 1929 je umrl Herman Potočnik Noordung, slovenski raketni inženir, častnik, pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij

Kamra.si, 27. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. avgusta 1929 je na Dunaju umrl Herman Potočnik Noordung, slovenski raketni inženir, častnik, pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij. Rodil se je 22. decembra 1892 v Pulju.  Družina Potočnik je v Pulju najbrž prebivala v mornariškem predelu Sv. Polikarp. Herman se je kot četrti otrok tam rodil 22. decembra 1892. Natančen naslov žal ni znan, saj v rojstni in krstni knjigi, v katero so bili vpisani otroci staršev, zaposlenih v vojaški mornariški službi, ni bilo rubrike za vpis tega podatka. Krščen je bil precej pozno, kot katoličan, in sicer 2. marca 1893. Krstni boter je bil očetov brat Franz Pototschnig, lastnik tovarne usnja v Slovenj Gradcu. Posebej je pri tem omeniti zapis priimka dveh bratov: Hermanov oče je naveden kot Josef Potočnik, stric pa kot Franz Pototschnig.Leta 1894 je v triinpetdesetem letu starosti umrl Hermanov oče. Po njegovi smrti, ko je bil Herman star 15 mesecev, se je mati odločila, da se s svojimi štirimi otroki preseli v Maribor. Takrat sta v njenem rojstnem kraju živela njena mati Camilla in že omenjeni brat Josef Kokoschinegg.Kot vdova po vojnem veteranu je Maria Potočnik dobila v najem povsem novo stanovanje v drugem nadstropju leta 1894 zgrajene poštne palače na vogalu sedanjega Slomškovega trga in Poštne ulice. Podatek o naslovu bivanja je naveden v mariborskem adresarju za leto 1898. Na strani 143 je navedena Maria Potočnik, vdova po zdravniku, kot stanujoča v Domgasse 7 II (drugo nadstropje). Sedaj je to nefunkcionalni vhod v poštno palačo v Poštni ulici. Skozenj je bil takrat tudi dostop k poštni blagajni v pritličju palače. V drugem nadstropju so bila najemniška stanovanja. Isti naslov je naveden tudi pri vpisu v poročno knjigo Hermanove sestre Franziske, ki se je 6. avgusta 1900 poročila dr. Antonom Valentincigom. Pri vpisu je naveden naslov bivanja njune matere v Mariboru: Domgasse 7. V tem času je Herman še bival pri materi.

27. avgusta 1965 se je rodil Matjaž Debelak, slovenski smučarski skakalec

Kamra.si, 27. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. avgusta 1965 se je rodil Matjaž Debelak, slovenski smučarski skakalec. Lastnik dveh olimpijskih kolajn prihaja iz vasi Juvanje pri Ljubnem. Smučarski skoki so bili družinska tradicija, skupaj z bratom Janezom sta jih vzljubila prek očeta Hanze, ki je bil tudi sam skakalec. Najprej se je skokov učil v Braslovčah, nato pa v skakalnem klubu Ilirija v Ljubljani. 

26. avgusta 1778 - Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer se na pobudo Žige Zoisa kot prvi povzpnejo na Triglav

Kamra.si, 26. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...Prvi vzpon na Triglav se je 26. avgusta 1778 na pobudo Žige Zoisa posrečil štirim domačinom iz Bohinja: Luki Korošcu (rudarju iz Gorjuš), Matevžu Kosu (rudarju iz Jereke), Štefanu Rožiču (lovcu na gamse) in Lovrencu Willomitzerju (ranocelniku iz Stare Fužine), ki je vodil odpravo. Balthasar Hacquet opisuje, da je na vrh prvi, morda odkar svet stoji, stopil Luka Korošec. Prvi ženski vzpon je leta 1870 opravila dvajsetletna Rozalija Škantar iz Srednje vasi, ki je bila kasneje oskrbnica Vodnikovega doma na Velem Polju. Njen oče Jože Škantar - Šest (* 1809, † 1891) je bil poznan bohinjski gorski vodnik. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Triglav Priporočamo tudi:- https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QAZRIQO8/d20e35b3-cabe-49d0-bf2c-469064eeb026/PDF - http://www.gore-ljudje.net/novosti/1745/  

26. avgusta 1814 se je rodil Janez Avguštin Puhar, duhovnik, izumitelj in fotograf

Kamra.si, 26. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. avgusta 1814 se je v Kranju rodil Janez Avguštin Puhar, duhovnik, izumitelj in fotograf. Umrl je 7. avgusta 1864 je v Kranju. Kranjčan Janez Puhar je izumitelj fotografije na steklo in naš prvi znani fotograf. Bil je slovenski duhovnik, rojen v tedanjem avstrijskem cesarstvu, ki je z izvirnim postopkom, poimenovanim svetlopis (slika na steklo, hyalotipija, kasneje tudi puharotipija), leta 1842 slovensko inovativnost zapisal na svetovni zemljevid razvoja fotografske umetnosti. Bil je vsestranski raziskovalec in izobraženec, ki je govoril več jezikov: francoščino, nemščino, angleščino in italijanščino. Že v mladih letih so ga izzivale različne znanosti – kemija, fizika, matematika, astronomija, fotografija – in umetnost – rad je risal in slikal, pisal pesmi in izdeloval instrumente. Povsod, kjer je služboval, se je ukvarjal z eksperimentiranjem, predvsem v tedaj še skrivnostni fotografiji. 

26. avgusta 1913 se je rodil Boris Pahor, slovenski pisatelj

Kamra.si, 26. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. avgusta 1913 se je v Trstu rodil Boris Pahor, slovenski pisatelj. Boris Pahor je slovensko osnovno šolo obiskoval v rodnem Trstu. Šolanje je nadaljeval na italijanski semeniški klasični gimnaziji v Kopru in 1935 maturiral. Zatem je v Gorici študiral teologijo, a je študij po slabih treh letih opustil. L. 1940 so ga vpoklicali v Mussolinijevo vojsko in ga poslali v Abesinijo. O izkušnji priča v kronikalnem romanu Nomadi brez oaze (1956). 

25. avgusta 1992 je umrl pater Simon Ašič

Kamra.si, 25. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. avgusta 1992 je v Stični umrl pater Simon Ašič (rojen Jožef Ašič), katoliški duhovnik in zeliščar. Rodil se je 30. novembra 1906 v Raztezu (po domače Trebež) pri Gorici.  Ob kmetovanju sta starša družino preživljala s priložnostnimi deli (oče kot kovaški mojster, mati kot šivilja). Mati Marija je bila globoko verna in je tako vzgajala tudi svoja otroka Pepija (Jožefa) in Micko (Marijo). Družina je obiskovala bogoslužje v cerkvi sv. Petra v Rajhenburgu (danes Brestanici), nedaleč od trapistovskega samostana na gradu Rajhenburg, kjer je bil menih že materin bratranec p. Angel Pečnik. Že v predšolski dobi se je moral Jožef soočiti s trdim delom, živahni deček pa je našel tudi najboljšega prijatelja, tri leta mlajšega Ludovika Ašiča iz bližnjega Jeričdola, ki je pozneje postal stiški opat (z redovnim imenom Rafael). Zaradi življenja v veliki revščini se je oče Franc odločil, da kot kovač poskusi srečo v Ameriki, in je 1910 odpotoval na drugo celino. Ker tam ni našel ustreznega delovnega mesta, se je oprijel prve zaposlitve v rudniku. Prihranke je pošiljal družini v domovino, s čimer si je ta vsaj nekoliko opomogla.
1965 Cerknica – Prospekt jezera in okolice

1965 Cerknica – Prospekt jezera in okolice

Stare slike (Cerknica), 25. avgust 2018 ― V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bili turistični prospekti posameznih jugoslovanskih krajev z opisi znamenitosti in možnostmi nočitev, prehranjevanja in fakultativnih izletov po okolici tedanji internet. Delili so jih v vseh turističnih agencijah. Sama jih imam polno škatlo od škornjev iz cele Evrope pa tudi iz Azije in Amerike. Rada sem jih imela in vsakega, […]

25. avgusta 1857 se je rodil Franc (Kodila) Ivanocy, katoliški duhovnik in narodni buditelj

Kamra.si, 25. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. avgusta 1857 se je v Ivanovcih rodil Franc (Kodila) Ivanocy ali Ferenc Ivanoci (tudi Franc Ivanoci, madž. Ivanóczy Ferenc), slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj. Umrl je  29. avgusta 1913 v Tišini. Franc Ivanocy kot edinec malega posestnika Adama Kodile in Rozalije Hujs, je obiskoval šolo v rojstnem kraju, s pomočjo župnika M. Sisekija je bil brezplačno sprejet v Kelcz-Adelfyjevo sirotišnico v Kőszegu (1868), kjer je spremenil rodbinsko ime Kodela v Ivanóczy (Ivanoci) iz spoštovanja do odličnih duhovnikov-rojakov tega imena. Tu je pod vodstvom benediktincev dokončal osnovno šolo in nižjo gimnazijo (1875), višje štiri razrede v treh letih v Sombotelju (1878) ter bogoslovje v centralnem semenišču v Budimpešti, bil v Győru 1882 posvečen v duhovnika, eno leto kaplanoval v Murski Soboti, 1883 postal prefekt v somboteljskem semenišču, 1884 profesor dogmatike. Leta 1885 je doktoriral z madžarsko disertacijo o svetem pismu in klinopisnih spomenikih. Prijateljsko mu naklonjeni škof Kornél Hidasy ga je 1885 imenoval za člana izpraševalne komisije za srednješolske profesorje, od marca 1889 do smrti je deloval na Tišini kot župnik, bil od 1893 dekan in šolski nadzornik sombotelskega okraja, 1907 ga je kralj imenoval za častnega kanonika.
še novic