Kamra.si, 8. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. februar 1895 - izšla prva številka Planinskega vestnika Planinski vestnik velja za najstarejšo slovensko revijo, ki še izhaja. Slovenske ljubitelje gora razveseljuje že več kot 120 let. Planinski vestnik se je kot glasilo Slovenskega planinskega društva (SPD) v Ljubljani v svoji prvi številki, ki je izšla 8. februarja 1895, predstavil javnosti z naslednjim programom: »Da slovensko planinsko društvo doseže svoj namen (izdajati, pospeševati in podpirati zanimljive planinaslovne spise in slike), sklenil je odbor 'Sl. pl. dr.' od leta 1895. počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike.« Mlado Slovensko planinsko društvo je v letih preskušanja narodove zavesti potrebovalo povezovalno, izobraževalno in informativno poslanstvo, ki ga je Vestnik načrtno uveljavljal med članstvom. Tak se je usidral v srca vseh, ki so v tem dolgem obdobju pomagali širiti planinsko zavest. Planinski vestnik danes predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije.

Kamra.si, 8. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. februar 1980 je na Golniku umrl Leopold Suhodolčan, slovenski pisatelj. Rodil se je v Žireh 10. avgusta 1928.  Od leta 1935 - 1945 je hodil v osnovno šolo v Svečini in v Šentilju v Slovenskih goricah ter v meščansko šolo. Leta 1949 je končal učiteljišče v Mariboru. Od leta 1953 - 1957 je bil predmetni učitelj na osnovni šoli na Prevaljah in od 1957 - 1974 njen ravnatelj. Urednik revije Kurirček je bil od leta 1974 - 1977 in od leta 1977 - 1980 glavni in odgovorni urednik knjižnih izdaj založbe Borec v Ljubljani. Ob svojem poklicnem in pisateljskem delu je bil tudi na odgovornih mestih v kulturi. Bil je pobudnik in predsednik Bralne značke, ki sta jo s Stankom Kotnikom zasnovala leta 1961 na Prevaljah in se je razširila po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvo. Za odrasle je pisal že sodobneje ubrano realistično prozo, izhodišče pripovedovanja mu je bila Koroška. Največ je ustvarjal za mladino in postal znan tudi zunaj naših meja. Njegova dela so prevedena v več svetovnih jezikov. Za svoja dela je prejel številna priznanja, med njimi Levstikove nagrade, priznanja Zlata knjiga, Kajuhovo nagrado, Trubarjevo plaketo … Po njem je v okviru Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem poimenovana pionirska knjižnica, v knjižnici pa je od leta 1998 tudi njegova spominska soba, kjer so zbrane vse originalne izdaje njegovih del, ponatisi, prevodi in drugo gradivo. V spominskem parku na Prevaljah stoji njegov doprsni kip, delo Mirsada Begića.

Kamra.si, 8. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. februarja 1849 je v Kranju umrl France Prešeren, slovenski pesnik. Rodil se je 3. decembra 1800 v Vrbi.  Rodil se je v kmečki družini. Pri hiši je bilo osem otrok. Leta 1808 ali 1809 je odšel od doma v šole. Pri šolanju so ga podpirali strici duhovniki. Med leti 1810-12 je osnovno šolo obiskoval v Ribnici, kjer je stanoval pri učitelju Antonu Kromholzu, nato v letih 1812-13 v Ljubljani. Šest razredov gimnazije je prav tako opravil v Ljubljani med leti 1813-19, kjer je stanoval »pri stari Lizi na Poljanah« blizu sv. Petra. V Ljubljani je napravil nato do leta 1821 še dva letnika liceja. Leta 1821 je odšel na Dunaj, kjer je najprej napravil tretji letnik filozofije, leta 1822 pa se je vpisal na študij prava. Absolviral je leta 1926. Promoviran je bil leta 1828. Med študijem se je poleg Knafljeve ustanove preživljal tudi z inštrukcijami.V Ljubljano se je vrnil poleti leta 1828. Najprej je bil odvetniški praktikant v odvetniških pisarnah, pri finančnem uradu in na sodišču. Leta 1832 je v Celovcu napravil sodniški in odvetniški izpit. Nato je bil štirinajst let zaposlen kot pravnik pri odvetniku B. Crobathu v Ljubljani.