Novice

dediščina

Knjigotapljenje - slovenska knjižna srečevanja na Dunaju

Kamra.si, 4. oktober 2021 ― Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto ter Društvo knjižničarjev Dolenjske vas skupaj z dopolnilnim poukom slovenščine na Dunaju, Slovenskim inštitutom na Dunaju, Kulturnim centrom Korotan in Slovensko iniciativo Dunaj vabimo, da se nam v tednu od 4. do 8. oktobra pridružite na nizu kulturnih prireditev, posvečenih Slavku Grumu. Namen projekta je prepoznavnost slovenske kulture in kulturnih ustanov v tujini, ohranjanje slovenskega jezika pri Slovencih, ki živijo zunaj naših meja, ter promocija novomeške ustvarjalnosti in kulturne dediščine v tujini.

Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem

Kamra.si, 4. oktober 2021 ― Vljudno vabljeni k ogledu razstave Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem.  Na razstavi, ki jo je pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja želimo prikazati, kje vse Slovenci na Hrvaškem živijo, kakšna je njihova povezanost in aktivnost v društvih ter izpostaviti nekaj vidnih pripadnikov slovenskega naroda, ki so živeli in delovali na Hrvaškem. Razstava bo na ogled še do 8. oktobra 2021.
Cikel pogovorov: Misliti odgovornost

Cikel pogovorov: Misliti odgovornost

SEM, 4. oktober 2021 ― Cikel pogovorov Misliti odgovornost naslavlja izbrane teme sodobne antropologije, pa tudi širšega družboslovja in humanistike, skozi prizmo kolektivne in individualne odgovornosti. Trubarjeva hiša literature in Slovensko etnološko in antropološko združenje KULA vas prijazno vabita na pogovorni večer na pogovorni večer iz cikla Misliti odgovornost, ki bo potekal v četrtek, 7. oktobra 2021, ob 19:00 v Trubarjevi hiši literature. Azija in Evropa v (post)pandemskem kontekstu Pandemijo Covid-19 so spremljale okrepljene rasistične in stereotipne predstave o ljudeh iz azijskega kontinenta. Nasilje in diskriminacija, ki so ga bili deležni predstavniki azijskih diaspor po vsem svetu, so pomemben opomnik, da moramo poleg svojega odnosa do temnopoltih premisliti tudi odnos do ljudi iz azijskih držav oziroma z azijskim poreklom. V pogovoru z geografinjo in sinologinjo Martino Bofulin ter z japonologom Luko Culibergom bomo naslovili kompleksnost pojava rasizma in vzpostavljanja vednosti na Zahodu in v Sloveniji o osebah z azijskim ozadjem. Sogovornika: Martina Bofulin (ZRC SAZU), Luka Culiberg (Filozofska fakulteta UL). Moderira: Tina Palaić. Več o ciklu pogovorov Cikel pogovorov Misliti odgovornost naslavlja izbrane teme sodobne antropologije, pa tudi širšega družboslovja in humanistike, skozi prizmo kolektivne in individualne odgovornosti. Kako se odgovornost kaže v vprašanjih rasizma, migracij in okoljske krize? Kako odgovorno obravnavati dediščino, kako verodostojno osmišljati družbo skozi pisanje in kako v raziskave in razstave brez akademskega pokroviteljstva vključevati izkušnje in poglede sogovornikov? Kje in kako so tovrstna vprašanja podvržena manipulacijam in kakšne odgovore, onkraj moralizma in izpraznjene retorike, zmore prinašati razmislek o odgovornosti? Ana Svetel, Urška Purg in Tina Palaić bomo v pogovorih z relevantnimi sogovornicami in sogovorniki različnih generacij odstirale zgodovinska ozadja sedanjih izzivov, vpetost lokalnih kulturnih pojavov v
Cerknica 1975/76 – 2. a razred

Cerknica 1975/76 – 2. a razred

Stare slike (Cerknica), 4. oktober 2021 ― Učencem 2.a razreda je bila v šolskem letu 1975/76 razredničarka učiteljica Stanka Knez. Učiteljica, ki skoraj na vseh slikah stoji skrita za učenci nekje zadaj, da moraš kar dobro pregledati sliko, da jo sploh opaziš. Sama se ni nikoli izpostavljala v ospredje, ampak je vedno dala prednost svojim učencem. Bila je zelo prijetna učiteljica. Za […]
1915 Enneberg – V Dolomitih

1915 Enneberg – V Dolomitih

Stare slike (Cerknica), 3. oktober 2021 ― Slika je iz zbirke Jerneja Malovrha. Pokrajino je okrog leta 1910 naslikal Karl Ludwig Prinz, avstrijski slikar in scenograf (1875 – 1944). Znan je po mnogih slikah pokrajin Dunajskega gozda, alpskega vznožja in južnotirolskih Dolomitov. Bil je samouk in član Dunajske likovne zadruge. Ustvarjal je scenografije za dvorno opero na Dunaju in gledališča v Münchnu, […]

3. oktobra 1910 se je na Ravnah na Koroškem rodil Maks Dolinšek, učitelj, fotograf ...

Kamra.si, 3. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. oktobra 1910 se je na Ravnah na Koroškem rodil Maks Dolinšek, učitelj, fotograf ... Umrl je 11. aprila 1987 na Ravnah na Koroškem. Starša sta izvirala iz slovenske Koroške v Avstriji, vendar sta se že pred letom 1910 preselila na Ravne, takratni Guštanj. Ljudsko šolo je obiskoval v Črni na Koroškem od leta 1917. Kasneje so se z družino spet vrnili na Ravne. Maks je nadaljeval šolanje na dvorazredni ljudski šoli na Tolstem Vrhu in v letu 1924 končal osnovno šolo na Ravnah. Obiskoval je Državno deško meščansko šolo v Slovenj Gradcu, ki jo je zaključil junija 1928. Zelo željan znanja je šolanje nadaljeval na Državnem moškem učiteljišču v Mariboru, kjer je študij uspešno končal leta 1932/33. Kasneje v letu 1937 je opravil še praktični učiteljski izpit. Takoj po zaključku šolanja so ga vpoklicali v vojsko in leta 1934 se je vrnil v domače kraje. Prvo zaposlitev je dobil v Ribnici na Pohorju, kjer je začel poučevati septembra istega leta. Tu je ostal do julija 1938. Na njegovo željo željo je bil premeščen v ljudsko šolo v Šentjanžu. Njegovo službovanje je prekinila druga svetovna vojna, saj je moral ponovno v vojsko. Po vojni je dobil službo na osnovni šoli Ravne, kmalu zatem pa na gimnaziji na Ravnah. V letu 1946 je honorarno učil še na strokovni šoli na Ravnah. Leta 1958 je bil Maks Dolinšek premeščen na osnovno šolo Prežihovega Voranca na Ravnah, kjer je ostal do upokojitve. Leta 1967 je diplomiral na Pedagoški akademiji v Mariboru na smeri zgodovina in geografija. Ob zahtevnem pedagoškem delu in študiju je bil navdušen športnik in fotograf. Aktivno je sodeloval v številnih športnih društvih. Poklicno in ljubiteljsko se je ukvarjal s kulturnim delom. Od leta 1957 pa vse do leta 1979 je bil honorarni upravnik Koroškega muzeja na Ravnah. Tam je postavil večino zbirk. V petih desetletjih je ustvaril številne posnetke, fotografije, diapozitive, ki se jih je v Koroškem muzeju nabralo več kot deset tisoč. S pomočjo filma je dokument
1977 Lož – 500-letnica mestnih pravic, cerkev sv. Petra

1977 Lož – 500-letnica mestnih pravic, cerkev sv. Petra

Stare slike (Cerknica), 2. oktober 2021 ― Na sliki, ki jo je ohranila Ivanka Janežič iz Vrhnike, je nekaj dolgoletnih članov Moškega pevskega zbora Delavsko prosvetnega društva Svoboda Loška dolina, pa sem hotela napisati le kak stavek o tem, kako so hkrati z veseljem peli tudi v cerkvenem zboru. Z nekaj malega truda pa se je prijazno pojavilo nepričakovano veliko točnih podatkov o […]

2. oktobra 1919 je v Gradcu umrl Franjo Štor, odvetnik, politik, narodnoobrambni delavec, narodni buditelj in mecen

Kamra.si, 2. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. oktobra 1919 je v Gradcu umrl Franjo Štor, odvetnik, politik, narodnoobrambni delavec, narodni buditelj in mecen. Rodil se je 25. novembra 1854 na Teharjah. Dr. Franjo Štor je bil odvetnik, politik, narodni buditelj, ustanovitelj prvih teharskih društev in narodnjak doma iz Teharij, ki je službeno deloval v Ljubljani. Aktivno je sodeloval v ljubljanskem političnem, kulturnem in društvenem življenju. Bil je član Narodne čitalnice v Ljubljani. Izvoljen je bil v čitalniški odbor predsednika in urednika Novic Janeza Bleiweisa, kjer je kot odbornik sodeloval v odseku za besedo in za plese. Kot odbornik je bil tudi član ljubljanske šolske in narodnoobrambne organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda.

2. oktobra 2017 je v Gornjih Petrovcih umrl Milan Vincetič, slovenski pesnik in pisatelj

Kamra.si, 2. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. oktobra 2017 je v  Gornjih Petrovcih umrl Milan Vincetič, slovenski pesnik in pisatelj. Rodil se je 11. oktobra 1957 v Murski Soboti. Otroštvo in mladost je preživel v Stanjevcih na Goričkem. Železniška postaja v domačem kraju, v času »goričke Mariške« (vozila je med letoma 1907 in 1968), ga je zaznamovala in mu bila inspiracija pri pisanju. Osnovno šolo je obiskoval v Gornjih Petrovcih, v Murski Soboti je končal gimnazijo in se vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral iz slovenistike. Najprej se je zaposlil kot profesor slovenščine na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu. Bil je urednik revije Separatio, nato še urednik za liriko pri Sodobnosti, pa urednik za literaturo pri reviji Mentor. Bil je avtor knjižnih ocen in esejev v Sodobnosti, Večeru in drugih literarnih revijah, kolumnist Vestnika, sicer pa je poučeval slovenščino na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti. Živel in ustvarjal je v domačih Stanjevcih. Pisal je poezijo, kratko prozo, dramske tekste, radijske igre in romane. Poleg knjižne slovenščine se je literarno izražal tudi v prekmurščini. Tako je ohranjal prekmursko književnost ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Porabju.Leta 1981 je skupaj s Ferijem Lainščkom in Valerijo Pergar izdal pesniško zbirko Kot slutnja radovedno, kar je bil njegov pesniški začetek. Tudi kratko prozo Za svetlimi obzorji je izdal skupaj s Ferijem Lainščkom, leta 1988. Njegov opus šteje več kot 20 naslovov. Uvrščen je v številne, tudi tuje antologije.Njegova dela so prevedena v angleščino, bolgarščino, finščino, francoščino, hrvaščino, madžarščino, makedonščino, nizozemščino, turščino, portugalščino, nemščino, češčino… Za zbirke poezije je značilno, da je pesmi v njih s smislom za aritmetiko običajno razdelil na več ciklov. V njih se prepletata zgodovina in mit, kar je upovedoval s preobrati v govorici, od nežnega, do grobega, od slikanja detajlov do širokih razgledov. Rad se je poigraval z zvokom besed, s

Razglasitev nagrajencev natečaja Zgodbe mojega kraja 2021

Kamra.si, 1. oktober 2021 ― V petek, 1. oktobra 2021, smo v Mestni knjižnici Ljubljana razglasili 10 najboljših zgodb natečaja Zgodbe mojega kraja: Spomini na šolske dni, ki ga je razpisala Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije. Natečaj je potekal od 1. aprila do 1. septembra 2021. Prejeli smo 54 zgodb, ki ustrezajo razpisanim pogojem. Žirija je izbrala 10 najboljših, nato pa izmed njih 3 zmagovalne.

Kako so se sladkali Rimljani

Kamra.si, 1. oktober 2021 ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vabi na oktobrski Muzejski vikend KAKO SO SE SLADKALI RIMLJANI, ki bo v soboto, 2. oktobra 2021, med 10.00 in 13.00 na Ptujskem gradu. Udeleženci si bodo ogledali razstavo Spodnje Podravje, dežela kulinaričnih pregreh ter se s pomočjo antičnih predmetov in njihovih replik seznanili s prehranjevanjem v rimski Petovioni. Na koncu si bodo po receptu iz rimskih časov izdelali sladico.   Dogodek bo potekal v okviru akcije Dnevi evropske kulturne dediščine. Namenjen je družinam z otroki, starimi več kot 5 let, in je brezplačen.   Udeležence opozarjajo na upoštevanje protokola PCT.
Objava petih vicev štiriinsedemdesetega izbora

Objava petih vicev štiriinsedemdesetega izbora

SEM, 1. oktober 2021 ― Uredniški odbor je izbral štiriinsedemdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Odloke je treba brati jako hitro. Ko prideš do konca, je lahko že prišlo do spremembe… Jesen 2021: Imate izpolnjen obrazec? Imam! Imate rojstni list? Imam! Imate osebno izkaznico? Imam! Imate potni list? Imam! Imate potrdilo o cepljenju? Imam! Ste zadnje dni kaj kašljali, imeli vročino, drisko ali kaj podobnega? Nisem! Ste bili zadnjih 14 dni v kontaktu s kom, ki je bil v kontaktu z nekom v kontaktu? Nisem, prisežem! Dobro, kakšen krof boste? Danes zjutraj sem šel iz spalnice najprej na wc, potem v kuhinjo in na koncu v pisarno. V pisarni sem si moral pokazat PCT in ker sem telefon pozabil v kuhinji, sem bil brez potrdila. Ker je bil to moj prvi prekršek, sem si izrekel zgolj ustni opomin. A: Joj, v Ikeo moram it. B: Kaj pa rabiš? A: Nič, samo preverit moram, če mi QR koda še deluje pa edino tam skenirajo … Janez in Miha živita v istem bloku. Janez je cepljen, Miha ni cepljen. Janez lahko gre v bar, Miha ne more v bar. Janez gre v bar, Miha gre k Janezovi ženi … Seznam vseh izbranih vicev  
še novic