SEM, 7. september 2022 ― Slovenski etnografski muzej je stičišče, kjer se prepletata preteklost in sedanjost, slovenska in svetovna kulturna dediščina. Z neštetimi majhnimi zgodbami razstavljenih predmetov je najmlajšim dediščina predstavljena na način, da jo vidijo, doživljajo in se ob njej učijo. Raznoliki in ustvarjalni programi na muzejskih razstavah vabijo, da se najmlajši v muzej radi vračajo. Tako drug z drugim rastemo in se učimo za skupno prihodnost. V jesensko-zimskem terminu je SEM pripravil naslednja cikla ustvarjalnih delavnic ter pripovedovalskih dogodkov za otroke: DELAVNICE MALEGA MOJSTRA Mali mojster vabi otroke v Atelje SEM, kjer na delavnicah otroci ustvarjajo izdelke, preko katerih spoznavajo slovensko in svetovno kulturno dediščino. Cikel ustvarjalnih delavnic za otroke (5+) poteka vsako prvo soboto v mesecu ter ob posebnih priložnostih / praznikih. 1. oktober, 11.00   OTROŠKA GLASBILA: ZVOČNE IGRAČKE ZA IMPROVIZIRANO GODBO - RAZPRODANO (Dnevi evropske kulturne dediščine, prost vstop) 9. oktober, 11.00   MOJ KLOBUK IMA TRI LUKNJE (Z igro do dediščine, prost vstop) 5. november, 11.00   PTIČJE KRMILNICE (vstopnina 5 €) 3. december, 11.00   SAMOROG: IZDELAJ SVOJO MARIONETO (Ta veseli dan kulture, prost vstop) Vstopnina: 5 eur RDEČA NIT, pripovedovanje pravljic za otroke Vabimo vas na potovanje po domišljijskih deželah in preteklosti, ki je v SEM posebna dogodivščina, saj so v muzeju doma tudi predmeti iz ljudskih pravljic. Cikel mesečnih pripovedovalskih dogodkov za otroke (4+) poteka vsak tretji četrtek v mesecu ob 18. uri. 22. september, 18.00   KRUHEK, POGAČA, POJEDINA 27. oktober, 18.00   COKLI, ŠKORNJI, PLESNI ČEVELJCI 17. november, 18.00   PODKEV, KONJ, KOVAČ 15. december, 18.00   SVEČA, OGENJ, SVETLOBA Vstop prost.

SEM, 2. september 2022 ― Konec poletja vam iz Knjižnice SEM prinašamo naslednja priporočila ter seznam novosti: Nova številka britanske serijske publikacije Anthropology today (august 2022, vol. 38, no. 4) je prepolna aktualnih tem, ki pestijo družbo in gospodarstvo v novem tisočletju. Posebna številka je posvečena prekarnosti v sodobni afriški družbi. Izpostavili bi predvsem tri pomembne članke iz vrste drugih zanimivosti, ki govorijo o zdravstvu in dandanes še kako pereči temi – elektriki. Tudi duševne bolezni v Burkini Faso so se v marsičem podvrgle modernizaciji, saj jih tudi v Afriki zdravijo z medikamenti in bolnišnično oskrbo, a večina bolnikov še vedno eksperimentira z različnimi oblikami življenjskih slogov, zaposlitev in zdravljenja ter hodi po tanki liniji med krščanstvom, islamom in poganstvom. Tudi zdravstvo v Keniji je močno na udaru privatizacije in globalnih ekonomskih sil, saj državo v zadnjih letih pretresajo pomanjkanje in demonstracije zdravstvenih delavcev, ki večinoma opravljajo službo na osnovi pogodb (brez stane zaposlitve), denarja za opremo pa primanjkuje. Boj za brezplačno zdravstveno oskrbo je zatorej ponovno podvržen porazu. Nekaj besed pa lahko namenimo tudi delni elektrifikaciji severa Ugande, ki se je začel že v 60-ih letih prejšnjega stoletja, a zaradi slabih razmer, pomanjkanja denarja in dvajsetletne vojne še danes ni zaključen, saj privatizacija le stežka doseže za finančne vložke nezanimive ruralne predele, ljudje (podjetniki) pa posegajo po alternativnih virih (solarni paneli, generatorji itd.) Pomemben zgodovinski dokument je tudi monografska publikacija Fragile Legacies: The Photographs of Solomon Osagie Alonge (National Museum of African Art, Smithsonian Institution, 2017). Katalog predstavlja delo spregledanega, a za afriško fotografsko tradicijo še kako pomembnega umetnika, ki je dokumentiral in razgrinjal nigerijsko zgodovino in folkloro cela pol stoletja. Ni bil zgolj studijski fotograf (umetniška niša, ki je proslavila mnoge afriške fotogr

SEM, 2. september 2022 ― Konec poletja vam iz Knjižnice SEM prinašamo naslednja priporočila ter seznam novosti: Nova številka britanske serijske publikacije Anthropology today (august 2022, vol. 38, no. 4) je prepolna aktualnih tem, ki pestijo družbo in gospodarstvo v novem tisočletju. Posebna številka je posvečena prekarnosti v sodobni afriški družbi. Izpostavili bi predvsem tri pomembne članke iz vrste drugih zanimivosti, ki govorijo o zdravstvu in dandanes še kako pereči temi – elektriki. Tudi duševne bolezni v Burkini Faso so se v marsičem podvrgle modernizaciji, saj jih tudi v Afriki zdravijo z medikamenti in bolnišnično oskrbo. A veliko bolnikov še vedno eksperimentira z različnimi oblikami alternativnega zdravljenja ter se goreče preda religiji. Tudi zdravstvo v Keniji je močno na udaru privatizacije in globalnih ekonomskih sil, saj državo v zadnjih letih pretresajo pomanjkanje in demonstracije zdravstvenih delavcev, ki večinoma opravljajo službo na osnovi pogodb (brez stane zaposlitve), denarja za opremo pa primanjkuje. Boj za brezplačno zdravstveno oskrbo je zatorej ponovno podvržen porazu. Nekaj besed pa lahko namenimo tudi delni elektrifikaciji severa Ugande, ki se je začel že v 60-ih letih prejšnjega stoletja, a zaradi slabih razmer, pomanjkanja denarja in dvajsetletne vojne še danes ni zaključen, saj privatizacija le stežka doseže za finančne vložke nezanimive ruralne predele, ljudje (podjetniki) pa posegajo po alternativnih virih (solarni paneli, generatorji itd.) Pomemben zgodovinski dokument je tudi monografska publikacija Fragile Legacies: The Photographs of Solomon Osagie Alonge (National Museum of African Art, Smithsonian Institution, 2017). Katalog predstavlja delo spregledanega, a za afriško fotografsko tradicijo še kako pomembnega umetnika, ki je dokumentiral in razgrinjal nigerijsko zgodovino in folkloro cela pol stoletja. Ni bil zgolj studijski fotograf (umetniška niša, ki je proslavila mnoge afriške fotografe), temveč tudi znanilec preporoda nigerijske kraljev