Tanja Radež: Nabiralci prahu

Indigo Festival, 27. junij ― Po dolgih letih svoja zaprašena vrata ponovno odpira nekdanje Modno krojaštvo Žika. Skrivnostni prostor, ki se kot gnil zobek naslanja na NUK, bo zapolnila nabiralka, ki se po mnogih letih začasno vrača na Gosposko ulico. V najstniških letih se je kot pegasta kratkolaska tam kalila na Srednji šoli za oblikovanje. V sodelovanju z: Bunker, ZRC SAZU Misteriozna kompozicija je nastala kot rezultat umetniške raziskave v okviru projekta trans-making.

Tanja Radež: Nabiralci prahu

Indigo Festival, 27. junij ― Po dolgih letih svoja zaprašena vrata ponovno odpira nekdanje Modno krojaštvo Žika. Skrivnostni prostor, ki se kot gnil zobek naslanja na NUK, bo zapolnila nabiralka, ki se po mnogih letih začasno vrača na Gosposko ulico. V najstniških letih se je kot pegasta kratkolaska tam kalila na Srednji šoli za oblikovanje. V sodelovanju z: Bunker, ZRC SAZU Misteriozna kompozicija je nastala kot rezultat umetniške raziskave v okviru projekta trans-making.

Sinta Werner

Indigo Festival, 27. junij ― Sinta Werner v svoji umetniški praksi kot osnovo za svoja dela uporablja arhitekturne elemente prostorov. Berlinska umetnica se ukvarja z dvodimenzionalnimi in tridimenzionalnimi percepcijami prostorov oz. arhitekture s podobo in projekcijo realnosti ter iluzijo prostora s pomočjo ogledal.

Tanja Radež: Nabiralci prahu

Indigo Festival, 27. junij ― Po dolgih letih svoja zaprašena vrata ponovno odpira nekdanje Modno krojaštvo Žika. Skrivnostni prostor, ki se kot gnil zobek naslanja na NUK, bo zapolnila nabiralka, ki se po mnogih letih začasno vrača na Gosposko ulico. V najstniških letih se je kot pegasta kratkolaska tam kalila na Srednji šoli za oblikovanje. V sodelovanju z: Bunker, ZRC SAZU Misteriozna kompozicija je nastala kot rezultat umetniške raziskave v okviru projekta trans-making.
Odpreš oči in - vau

Odpreš oči in - vau

Festival Lent, 27. junij ― Kaj vse se na Festivalu Lent zgodi, če samo malo zapreš oči? »Ko sem nazadnje zaprl oči, vas je bilo kakšnih dvajset. Zdaj pa odprem in glej, kooooliko vas je!« je na Glavnem odru blestel Damir Urban, »še bom zaprl oči!«

Odprti poziv: Formatirati kritiko

Borštnikovo srečanje, 27. junij ― Gledališka kritika je v svojem starem formatu doživela širok niz sprememb, zaradi katerih vedno težje ohranja svoje mesto in domet. Pogosto uporabljena sintagma kriza kritike obenem predpostavlja, da je skupaj z izgubo mesta na področju javne sfere kritika ostala tudi brez svoje vrednosti. V hitro spreminjajočem se svetu z vedno bolj virtualizirano in interaktivno medijsko krajino ter v erodirani javni sferi najbrž ne želimo rehabilitirati smisla kritike v starem pomenu besede, saj se je skozi rekontekstualizacijo preteklih desetletij zamajala tudi kritiška paradigma, ki je ustoličevala suvereno pozicijo kritika kot absolutnega razsodnika umetniške vrednosti. Kritiko je treba formatirati in na novo premisliti njene možne formate. Kako naj se kritika na novo postavi in vzpostavi? Kakšna instanca kritike bi bila sinhronizirana s sodobnim svetom in sodobno medijsko krajino? Kateri so tisti parametri, ki so nujni, da nekemu besedilu javnega sporočanja še lahko rečemo kritika? Obstajajo primeri besedil, ki po formi niso več klasični kritiški zapisi, pa vendar funkcionirajo na tem strukturnem mestu? Kdo je bralec, s katerim mora kritika računati?  Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenijev sodelovanju s Festivalom Borštnikovo srečanje pripravlja enodnevni mednarodni simpozij Formatirati kritiko, ki bo potekal v četrtek,  24. 10. 2019, v Vetrinjskem dvoru, z vabljenimi mednarodnimi gosti in odprtim pozivom za prispevke. Vabljeni, da se na simpozij prijavite s kratkim povzetkom prispevka, ki se loteva problematike sodobne kritiške prakse, recepcije in/ali formatov. Kratke povzetke in morebitna vprašanja pošljite na naslov: dgkts.info@gmail.com. Dokončni program in razpored predstavitev prispevkov bosta znana v sredini avgusta. Rok za prijavo: 31. 7. 2019 Datum simpozija: 24. 10. 2019 Pripravljalni odbor: Rok Bozovičar, Pia Brezavšček, Alja Lobnik

Camilla Sparksss & OD Bongo

Indigo Festival, 27. junij ― Camilla je s svojim udarnim nastopom navdušila občinstvo letošnjega festivala MENT Ljubljana. Vlada s hipnotičnimi sinti, ledenimi beati in drznimi besedili, ki jih v pankovskem vzdušju ovija v lo-fi izkušnjo elektro pop nojza. Po treh EP-jih in prvencu For You the Wild ter novem singlu Quasi Cool je aprila letos izdala album Brutal, zaradi katerega jo je mehiški Sicario oklical za novo princeso temačne elektronike. OD Bongo (Omar Di Bongo) se našemu občinstvu predstavlja prvič. Francosko-belgijski dvojec je znan po surovem energičnem nastopu, ki bo navdušil vse, ki so se razplesali na lanskem nastopu Giant Swana na festivalu Sonica. Obdana z ritem mašinami, sinti in efekti v živo ustvarjata nalezljive tehno ritme, v katerih se čutijo tako dub kot industrialni vplivi. Njun prvenec Niobium Beats je izšel pri francoski založbi S.K. Records, pripravljata pa nov album, in sicer pri založbi Lost Dogs Entertainment. Kot izbranca letošnje platforme SHAPE napovedujeta najnovejšo edicijo festivala Sonica: Varuhi / Sentinels, ki bo potekal od 23. do 28. septembra. V sodelovanju s Kinom Šiška in festivalom Sonica.

Matej Andraž Vogrinčič: Na poti

Indigo Festival, 26. junij ― Naslov "Na poti" aludira na prihajajočo obnovo Cukrarne, ki bo zaživela kot nov prostor umetnosti, kulture in združevanja, hkrati pa v svoji dobesednosti govori tudi o sami prostorski intervenciji v parku v njeni neposredni bližini. Matej Andraž Vogrinčič bo z zdrobljenim odpadnim gradbenim materialom, pridobljenim z gradbišča Cukrarne, tlakoval pot, ki skozi park vodi do stavbe, v kateri se bo pisala nova zgodovina tega prostora in našega mesta.
Svet(ovno)!

Svet(ovno)!

Festival Lent, 26. junij ― Izkoristili smo oba počasna komada Zabranjenega pušenja. Krepko čez polnoč. In videli, kako ste kukali z mosta in oken. Zakaj? Ker 31. Folkart! Aja, pa o afterjih je vse res. Bugi!

Nobody Cares Collective

Indigo Festival, 26. junij ― V svetu informacijske zasičenosti in splošne apatije je umetnost pogosto tista, ki prebije nered in doseže pozornost ljudi. Na abstrakten, a hkrati zelo neposreden in pristen način odseva čas, v katerem živimo, opozarja na pereče teme in (iz)postavlja ključna vprašanja. Nobody Cares Collective, osnovan prav za festival Indigo, skozi eklektičen nabor glasbenega materiala in z navidezno nonšalantno spontanostjo medsebojne igre ponuja prepotrebne, četudi minljive in izmikajoče se trenutke jasnosti, vprašujoč tako poslušalce kot svoje člane: "Ali je mar vam?"

DRAMATIKAROMANTIKA

Indigo Festival, 26. junij ― Ni prostora za romantiko. Drama. Med bojaznijo, da se bo nekaj zgodilo, in upanjem, da se ne bo zgodilo, je več prostora, kakor si mislimo. Na tem ozkem, trdem in mračnem prostoru nekateri preživijo celo večnost. Idejna zasnova: Sanja Nešković Peršin Performerja: Sanja Nešković Peršin, Luka Bokšan Kostumograf: Uroš Belantič Oblikovanje svetlobe: Borut Bučinel DJ: Mila Peršin

Édouard Louis: Zgodovina nasilja

Indigo Festival, 26. junij ― V četrtek, 24. decembra, na pariškem Place de la République, na poti domov z božične večerje mladi Édouard sreča Redo, mladeniča alžirskega porekla. Pogovarjata se, začneta flirtati in kmalu Édouard povabi Redo v svoje stanovanje. Dvojica preživi noč skupaj. Reda govori o svojem otroštvu in očetu, ki je iz Alžirije pobegnil v Francijo, kjer je moral opravljati najtežja dela. Razpoloženje je razigrano, smejeta se, si izmenjujeta nežnosti in imata spolni odnos. Ko pa se nekaj ur kasneje poslavljata, Édouard odkrije, da je izginil njegov pametni telefon. Reda nenadoma izvleče pištolo in mu grozi, situacija se hitro spremeni v ustrahovanje, nasilje in posilstvo. Naslednje jutro Édouard odide na policijo in poišče zdravniško pomoč. Ne ve, kako naj se sooči s travmo, zato pobegne domov k sestri Clare na severnofrancosko podeželje in se ji zaupa. Odzivi na dramatični incident, pogovori z ljudmi okoli njega, izpraševanje policijskega in zdravniškega osebja razkrivajo rasizem, homofobijo in nejasne strukture moči, globoko vkoreninjene v današnji kapitalistični družbi. V avtobiografskem romanu "Zgodovina nasilja" francoski pisatelj Édouard Louis z rekonstruiranjem travmatične noči ustvari besedilo, ki je osebna in prodorna družbena analiza časa, hrepenenja, migracijskih vprašanj in rasizma. Skozi različne glasove, ki se odzovejo na nad njim storjeni zločin, Louis oriše nasilje, odrinjeno na rob družbe. To je srčno, pogumno in ambiciozno besedilo enega najizzivalnejših mladih svetovnih piscev, čigar dela so prevedena v številne jezike in uprizorjena v več državah. Režija: Ivica Buljan Igralci: Petja Labović, Benjamin Krnetić, Ana Dolinar Horvat, Robert Waltl, Boris Vlastelica Prevajalec: Miha Medved Dramaturški sodelavec: Alen Prošić Kostumografinja: Ana Savić Gecan Avtor glasbe: Boris Vlastelica (Repetitor) Video in oblikovanje svetlobe: Toni Soprano Meneglejte & sonda57 Koprodukcija: Mini teater Ljubljana, Mestno gledališče Ptuj

Rezervirajte si datume!

Festival Maribor, 24. junij ― Festival Maribor ponosno predstavlja letošnji program, ki je v znamenju brisanja meja, lomljenja okvirov, preseganja omejitev in združevanja (navidezno) nezdružljivega. Med 10. in 19. septembrom bomo občudovali moč iskrenosti in občutili magnetne sile, ki dva glasbenika povežejo v duet. Potovali bomo skozi čas in prostor, odkrivali povsem nove glasbene svetove in se čudili zvokom, kakršnih […]
še novic