Borštnikovo srečanje, 13. september 2019 ― Na posvetu Kritika, rojena iz maternice umetnosti, ki sta ga minuli torek v Ljubljani pripravila Cankarjev dom in Festival Borštnikovo srečanje, so o afirmativnih vidikih in pomenu umetnostne kritike za posamezna področja umetnosti, premišljevali Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, Aleksander Bassin, likovni kritik (vizualna umetnost); Jani Virk, urednik igranega programa TV Slovenija (literatura); red. prof. dr. Gregor Pompe, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (glasba); Simon Popek, vodja filmskega programa Cankarjevega doma (film) in Aleš Novak, umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje (uprizoritvene umetnosti), ki je o gledališki kritiki med drugim povedal:  "Današnji kritiški pristopi se od tradicionalističnih odmikajo že v izhodiščih, pri vrednotenju in obravnavi umetniškega dela, pa tudi v formatih objav; razumljivo, glede na izzive, ki jih prinaša današnji čas in bodo ponovno navdihnili nove kritiške pristope in formate. Kritiška avtoriteta, ki je izrekala absolutne vrednostne sodbe, se umika sodobnim interdisciplinarnim pristopom, ki artikulirajo uprizoritvenekontekste in njihova razmerja z aktualnim družbenim trenutkom, vrednotenju kakovosti uprizoritve pa se pogosto odrekajo. Če je še pred dobrim desetletjem veljalo, da je za resen kritiški angažma potrebno izpolnjevanje določenih standardov, je razvoj digitalnega okolja omogočil mnogo večjo odprtost in demokratizacijo polja refleksije, kar pa ni nujno vedno povezano s kakovostjo, dostopnostjo in učinkom. Še nedolgo nazaj smo govorili o kritiškem desetletju kot potrebni uvajalni dobi, v kateri kritik na področju uprizoritvenih umetnosti razvije analitična orodja, znanje, jezik in nenazadnje verodostojnost. Danes kritiška dejavnost kot profesionalna in avtonomna dejavnost na področju gledališča, ki povezuje in združuje novinarski in strokovni vidik, izgublja tla pod nogami, vedno slabše je plačana, zaradi česar ji grozi amaterizacija, poglobljena gledališka reflek