Borštnikovo srečanje, 16. januar 2024 ― Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) vabi k nominaciji za:  - NAGRADO VLADIMIRJA KRALJA ZA ŽIVLJENJSKO DELO; - PRIZNANJE VLADIMIRJA KRALJA ZA KRITIŠKE IN TEATROLOŠKE DOSEŽKE V ZADNJIH DVEH LETIH. Priznanje in nagrada Vladimirja Kralja se podeljujeta za dosežke na področju kritiškega, teatrološkega, dramaturškega, uredniškega ter drugega dejavnosti društva ustreznega strokovnega dela na področju uprizoritvenih umetnosti. Priznanje Vladimirja Kralja se podeljuje vsaki dve leti za kritiško in teatrološko delo v zadnjih dveh letih (od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2023), ne glede na to ali gre za mlade ali že uveljavljene kritike in teatrologe. Nagrada Vladimirja Kralja za življenjsko delo se podeljuje priložnostno, najpogosteje pa vsaki dve leti. Kandidate za priznanje in nagrado Vladimirja Kralja lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe s področja uprizoritvenih umetnosti: DGKTS, ZDUS, institucionalna in neinstitucionalna gledališča, zavodi in inštituti s področja uprizoritvenih umetnosti in druga sorodna stanovska društva ter AGRFT. Prav tako lahko kandidate predloži komisija za podelitev nagrade in priznanja. Vsak predlagatelj lahko poda največ dva predloga za priznanje Vladimirja Kralja za kritiško in teatrološko delo v preteklih dveh letih in največ en predlog za nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo. Prijava mora vsebovati s strani predlagatelja podpisan strokovno utemeljen predlog za nagrado ali priznanje Vladimirja Kralja. Priznanje in nagrada se med seboj ne izključujeta. Nominacija in prejem priznanja ali nagrade nista vezani na članstvo v DKGTS. Predloge nominacij za podelitev nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo ter priznanja Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih lahko pošljete do vključno 21. januarja 2024 s priporočenim pismom na naslov:  Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije Mestni trg 17 1000 Ljubljana z vidnim pripisom na ovojnici: "Predlog z

Borštnikovo srečanje, 18. december 2023 ― V Škofji Loki so podelili Severjeve nagrade, ki zaznamujejo najboljše stvaritve in dosežke gledaliških igralcev ter študentov dramske igre ter so poleg nagrad Borštnikovega srečanja in skoraj sočasno ustanovljenega Tedna slovenske drame v Kranju ene najprestižnejših gledaliških priznanj v Sloveniji. Nagrado Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih je prejela članica igralskega ansambla Drama SNG Maribor Mateja Pucko, ki je, kot je zapisala žirija v sestavi predsednice Barbare Rogelj in članov Staše Mihelčič, Tee Rogelj, Zale Dobovšek ter Branka Jordana, v zadnjem obdobju izoblikovala izstopajoče vloge v uprizoritvah Dogodek v mestu Gogi, To noč sem jo videl ter Farma Orwell, v katerih je vsakič znova vzpostavila svoj specifičen in hkrati tudi unikaten odnos do gledališkega ustvarjanja. "Njeno igro vedno zaznamuje kompleksen preplet raznolikih vnosov osebnega odnosa in delovnega materiala, ki ustvari markantno odrsko držo, v kateri v sočasju njenega igranja in vzporednosti našega opazovanja poteka niz na videz nasprotujoče paradoksalnih občutij, vtisov in učinkov," je poudarila žirija in dodala, da je Pucko kot igralka načelna, a hkrati senzibilna, na prvi pogled morda zadržana, a v resnici prav v tej gesti najranljivejša, v vsakem primeru pa vedno izjemno psihofizično prisotna in dovzetna. Nagrado Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih je prejel tudi član igralskega ansambla SNG Nova Gorica Matija Rupel, o katerem je žirija poudarila predvsem to, da četudi je minilo šele desetletje, odkar je zaključil študij na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, "je v tej dekadi pokazal izrazit igralski razvoj, širino in zrelost pri oblikovanju vlog. Njegove nadarjenost, močna odrska prezenca in predanost gledališču zaznamujejo tudi kreacije, ki jih je oblikoval v zadnjih dveh letih." Rupel je v zadnjih dveh letih nastopil v štirih žanrsko in režijsko-poetsko zelo r

Borštnikovo srečanje, 15. december 2023 ― Umetniški direktor Aleš Novak je po predhodnem pozitivnem mnenju strokovne skupine za selektorico 60. Festivala Borštnikovo srečanje imenoval dramaturginjo Ajdo Rooss.  Novo obdobje izbora se začenja s 1. januarjem 2024 in se bo zaključilo s koncem koledarskega leta, 31. 12. 2024. Ajda Rooss je leta 2002 diplomirala na oddelku za dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Kot dramaturginja, režiserka, igralka in publicistka s statusom samostojne kulturne ustvarjalke je sodelovala z različnimi slovenskimi gledališči in festivali. Med letoma 2005 in 2009 je bila kot dramaturginja zaposlena v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana, od leta 2011 do 2022 pa je bila umetniška vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Z drzno umetniško vizijo, pri kateri je šlo za sodobni spoj raznolikih umetniških prijemov, je gledališče postalo eno bolj produktivnih, emancipatornih in dovršenih gledališč v Sloveniji. O umetniški kondiciji gledališča v tem obdobju pričajo mnoga priznanja in nagrade ter številna gostovanja na referenčnih lutkovnih festivalih po vsej Evropi. V času svojega mandata je snovala tudi umetniško podobo mednarodnega bienalnega festivala sodobne lutkovne umetnosti Lutke. Festival je v zadnjih letih izrazito razširil svoj referenčni prostor ter se tako uvrstil med najbolj elitne lutkovne festivale v evropskem prostoru. Leta 2015 je bila ena od snovalk Lutkovnega muzeja s stalno muzejsko postavitvijo, ki je leta 2015 zaživela na Ljubljanskem gradu. Za vzpostavitev slovenskega lutkovnega muzeja ter zasnovo vsebinskega in vizualnega spremnega gradiva s publikacijami je leta 2017 prejela Pengovovo listino, ki jo podeljuje slovensko združenje UNIMA, in posebno nagrado za izvirnost in odličnost prebliževanja kulturne dediščine otrokom, ki sta ji jo leta 2018 na Malti podelila Evropska muzejska akademija in Mednarodno združenje evropskih muzejev. V študijskem letu 2020/2021 in 2021/2022 je kot gostujoča

Borštnikovo srečanje, 4. december 2023 ― Dramska igralka Jana Zupančič, članica Mestnega gledališča ljubljanskega, je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za vloge v zadnjih treh letih. Kot je v obrazložitvi komisije zapisal Jernej Lorenci je "v zadnjih letih posegla po samem vrhu igralske umetnosti: pa ne zgolj po vrhu svoje lastne umetniške poti, temveč po vrhu slovenskega gledališča nasploh," pri tem je izpostavil vloge Barbare Fordham v uprizoritvi Avgust v okrožju Osage Tracyja Lettsa (za katero je dobila tudi Borštnikovo nagrado za igro), Mile v Usedlinah Katarine Morano, Helene v Slamniku Eugena Labicha in Veronique v uprizoritvi Bog masakra Yasmine Reza. "Jana Zupančič z enako ustvarjalno silo ustvarja v različnih igralskih legah in znotraj raznorodnih režijskih konceptov ter poetik. Z isto gibkostjo, zavzetostjo in odrsko prepričljivostjo ustvarja izrazito raznovrstne človeške "obraze". Vse pa brez dvoma druži "popoln posluh za drugega", kar je redka lastnost današnjih časov," je še zapisal. "Za Jano Zupančič bi lahko rekli, da vloge gradi iz jedra in od znotraj. Vse, kar je zunanjega, je organska posledica globokega notranjega uvida v življenje njenih protagonistk. Sredstva njenega igralskega delovanja so umerjena, reducirana na bistveno." Doslej je prejela vse najpomembnejše nagrade na gledališkem področju: akademijsko Prešernovo nagrado, Dnevnikovo nagrado, nagrado Sklada Staneta Severja, nagrado Vesna (za stransko in tudi najboljšo vlogo na Festivalu slovenskega filma), nagrado Duše Počkaj (ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije) in Borštnikovo nagrado. Prešernova nagrajenca za leto 2024 sta sicer pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer. Nagrade Prešernovega sklada pa poleg Zupančičeve, prejmejo še pesnica Miljana Cunta, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, režiserka Sara Kern in grafični oblikovalec Tomato Košir. Nagrade bodo podelili na državni proslavi pred slovenskim kulturnim praznikom, 8. februarjem. Koncept in režij

Borštnikovo srečanje, 10. november 2023 ― Nagrada Borštnikov prstan je najvišje priznanje za igralsko ustvarjalnost v Republiki Sloveniji. Festival Borštnikovo srečanje prstan podeli vsako leto, in sicer izmenično igralki in igralcu, na sklepni prireditvi ob zaključku festivala. Prihodnje leto bo prejemnik igralec, letos ga je prejela Nataša Matjašec Rošker. Nominacijo za Borštnikov prstan 2024 lahko podajo posamezniki in pravne osebe s področja uprizoritvenih umetnosti in s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Republiki Sloveniji ter SSG Trst, prav tako jo lahko na podlagi lastne presoje podajo člani vsakokratne žirije za podelitev Borštnikovega prstana.  Nominacija mora vsebovati:  •  podatke o kandidatu: ime in priimek, rojstni datum, naslov, telefon in e-naslov;  •  podatke o pobudniku nominacije: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, kontaktno osebo, naslov, telefon in e-naslov;  •  strokovno utemeljitev nominacije (z morebitnimi prilogami, kot so seznam vlog, kritike, dodatna strokovna mnenja ipd).     Nominacije za Borštnikov prstan za leto 2024 nam pošljite do vključno 15. januarja 2024 v zaprti ovojnici s pripisom "Nominacije za Borštnikov prstan 2024 – ne odpiraj!" na naslov:  SNG Maribor, Festival Borštnikovo srečanje, Slovenska 27, 2000 Maribor. Za pravilno oddano bo štela tudi nominacija posredovana na e-naslov: info@borstnikovo.si. Aleš Novak, umetniški direktor FBS Maribor, 10. november 2023    

Borštnikovo srečanje, 19. oktober 2023 ― Slovenski gledališki inštitut vsako leto jeseni pripravi pogovor s prejemnikom ali prejemnico Borštnikovega prstana. Najvišje igralsko odličje za življenjsko delo pri nas je letos prejela vrhunska igralka Nataša Matjašec Rošker, prvakinja Drame SNG Maribor.  "Esenca njene igre je neulovljiva, izmika se kategoriziranju, saj se v svojem igralskem iskanju nikoli ne ustavi, pač pa neprestano išče nove igralske poti in izrazna sredstva. Slednjega se ne poslužuje zaradi drugačnosti per se, pač pa z iskanjem nekonvencionalnih rešitev prodira globlje v uprizoritev, igralsko kreacijo, vlogo, odnose, stanja … Svoj igralski modus operandi oblikuje do perfekcionističnih nians, detajlov, na novo izumlja oblike, ki jih gradi na stičišču raznovrstnih umetniških polj. In čeprav je večji del svoje kariere posvetila najrazličnejšim zvrstem znotraj dramskega gledališča, so ji blizu eksperimentalne in laboratorijske forme, tudi lutkovno gledališče in film," je zapisala dramaturginja Maja Borin v utemeljitvi nominacije za Borštnikov prstan.   Pogovor z letošnjo prejemnico Borštnikovega prstana Natašo Matjašec Rošker bo, v dvorani Slovenskega gledališkega inštituta, naslednji četrtek, 26. oktobra 2023, ob 18. uri vodila teatrologinja Ana Perne.   Vljudno vabljeni!