N. O. B., Narodnoosvobodilna Brina

Kriterij.si, 23. oktober ― N. O. B., Narodnoosvobodilna Brina Bara Kolenc: Brina Urednik Wed, 10/23/2019 - 10:25 N. O. B., Narodnoosvobodilna Brina Ne morem se nagledati fotografij partizank in partizanov! Kako sporočilne so, vsak obraz je čist, svež, čil, »mlad in poln nad«. In svoboden! Pismo, srečni so! Še tisti, ki bodo zdaj zdaj ustreljeni, z nasmehi pripovedujejo zgodbo o samouresničitvi! Današnji človek, potisnjen v limbo družbene nedorečenosti, ne more mimo hrepenenja, da bi bil tudi sam nekoč v tako živi tovarišiji. Na kakšni partizanski fotografiji! Brutalno iskren bom. Plesni in gibalni neuk mojega kova težko odmeri plesne in gibalne razsežnosti performansa o Brini. Poleg tega me trboveljski gen vedno vleče zgolj in samo h Kovačevi referenci in sporočilno moč plesnega giba merim glede na njegovega Ptiča na elektrarniškem raufnku – pa vem, da je umetnost giba bistveno širša, zato se uvodoma iz kritiškega zapisa samodiskvalificiram. Kako sta Bara Kolenc in Leja Jurišić odplesali in odigrali, ne bom sodil. Bržkone v fohu obstajajo parametri, ki določijo kakovost predstave, a jih ne poznam, zato oceno prepustim drugim. V dneh od premierne uprizoritve pa se igram z množico sporočilc, ki so jih ustvarjalci »Brine« servirali polni tribuni obiskovalk in obiskovalcev. Kar so sporočili, in pozorno sem jih spremljal z najboljše blazine v Stare elektrarne, je narodnoosvobodilno! Marta Pavlin - Brina, osrednji lik performansa Bare Kolenc, je bil zame še nedavno precejšnja uganka, a sem poznal fotografijo, ki lovi trenutek njenega plesa pred borci XIV. divizije. Brina, sredi giba, in borci, ki iz travniškega amfiteatra z zanimanjem spremljajo plesalko. Čeprav sredi vojne vihre, bržkone lačni in utrujeni, so svobodni. Polovico gledalstva je kmalu zatem ujela smrt na bojišču, a kot pravim, obrazi s partizanske fotografije niso nikoli nesrečni. Kakopak, Brina je bila v času narodnoosvobodilnega boja članica kulturniškega dela XIV. divizije, ta pa je bil glavni motor v dvigovanju morale
Oder

Oder

ARS Oder, 23. oktober ― Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Jami, Jami - super funny

Borštnikovo srečanje, 22. oktober ― Festivalsko občinstvo si je v torek, 22. oktobra, v Lutkovnem gledališču Maribor ogledalo več krat nagrajeno predstavo Bitef teatra Beograd Jami distrikt v režiji Kokana Mladenovića. Zaradi bolezni v ansamblu je žal odpadla predstava Pljuča v izvedbi SNG Drama Ljubljana, festival je tudi letos obiskala skupina 45 dijakov iz Ljubljane, ki so si pod vodstvom mentorice Andreje Kopač ob večerni predstavi ogledali tudi razstavo scenografije Prostor v prostoru, fotografsko razstavo Portreti ter dokumentarni film o delu režiserja Tomija Janežiča: La cura del teatro. Prešernovo gledališče Kranj se je v tekmovalnem programu predstavilo s predstavo Ob zori v režiji Žige Divjaka, večer smo zaključili s pogovorom z ustvarjalci predstave.  

Borštnikovo se preveša v drugo polovico

Borštnikovo srečanje, 22. oktober ― Nov festivalski teden smo začeli z zaključnim srečanjem udeležencev Evropskega regionalnega sveta Mednarodnega gledališkega inštituta, ki smo ga gostili zadnje tri dni.V Lutkovnem gledališču Maribor smo si ogledali Song Male Kline. Na sporedu sta bili dve tekmovalni predstavi: Nasprotje stvari Slovenskega mladinskega gledališča in Somrak bogov Drame SNG Maribor. Na Malem odru pa smo uživali v stvaritvi Katalonec, s katero je gostovala hrvaška umetniška organizacija RUPER in Teater&TD. Več utrinkov v foto galeriji. 

Odpovedana predstava

Borštnikovo srečanje, 22. oktober ― Uprizoritev Pljuča v produkciji SNG Drama Ljubljana, ki je na programu Festivala Borštnikovo srečanje, danes, v torek, 22. oktobra ob 19. uri na Malem odru SNG Maribor, zaradi bolezni v igralskem ansamblu žal odpade. Več informacij na blagajni SNG Maribor.

Tretji ponedeljek v mesecu je čas za NOVIČNIK!

Ana Monro, 21. oktober ― Kje in kdaj bo zažarela Ana Plamenita 2019 in zakaj bo srečanje z Ano Mraz letos še posebej praznično? S kom to jesen delimo svoje znanje in izkušnje? Zakaj morate obiskati novo gledališko dvorano v mestu in zakaj se kljub toplemu vremenu že veselimo prihoda pomladi? Odgovore na ta vprašanja in informacije o naših aktivnostih na področju ... The post Tretji ponedeljek v mesecu je čas za NOVIČNIK! appeared first on Ana Monro.

Obnovitev in vpis Nedeljskega abonmaja

Gledališče Velenje, 21. oktober ― Obnovitev in vpis Nedeljskega abonmaja: Pozdravljeni, ste pripravljeni preizkusiti nedeljske gledališke popoldneve? Preglejte spored: https://gledaliscevelenje.com/abonma, se posvetujete sami s sabo in zgrabite priložnost. Dosedanji abonenti, vabimo vas, da abonma obnovite do ponedeljka,  4. novembra 2019. Tako si boste zagotovili svoj sedež tudi v letošnji sezoni. Tako zvesti, kot tudi novi abonenti si lahko 8 predstav v sezoni 2019/20 uredite preko e-pošte ali po telefonu: https://gledaliscevelenje.com/kontakt. Se vidimo v gledališču!

Duhovi Brine

Kriterij.si, 21. oktober ― Duhovi Brine Bara Kolenc: Brina Urednik Mon, 10/21/2019 - 11:12 Duhovi Brine Brina je plesno-gledališčni esej o Marti Paulin, ki v naslovu nastopa s svojim partizanskim imenom. S povezovanjem elementov dokumentaristike, plesa, koreografiranjem podob, recitalom in zvočenjem ponudi parcialni pogled na osebnost, ki jo obravnava, naredi poskus (kar je izvorni pomen izraza esej), ki je v svoji fragmentiranosti, nabiti s poetično intenziteto, tudi celovit pogled na narodnoosvobodilni boj. Elementi predstave bi prav lahko bili ločeni s kakšnim ekvivalentom asteriska v pisavi. Njen tok potrebuje zamejitve in prekinitve, ki izhajajo iz intenzivnosti posameznih delov, upočasnitev, da se enovita podoba nadaljuje s tistim, kar ostaja od prejšnjega dela. Bara Kolenc in Leja Jurišić nastopata kot dokumentarni pripovedovalki, v offu pa lahko slišimo glas junakinje iz intervjuja. Prav glas, njegov položaj, medij, prek katerega se javlja, in tehnologija, ki ga mediira, so Brinini ključni elementi. Glas se giblje med živim in mrtvim svetom, v nekem uncheimliche prostoru. Tukaj so zamrznjene izpovedi, ki jih prebirata osebi na odru, led, ki se topi nad tekstom, pri čemer ga s tem obenem razkriva in uničuje, led, ki se ne more do konca stopiti, zato ga je treba uničiti s kladivom, zamrznjenim mikrofonom. Vsak udarec se z modulatorji zvoka Mitje Cerkvenika vedno bolj približa človeškemu glasu, ki odmeva v velikem votlem prostoru (morda cerkvi?). Glas, ki govori iz nenavadne naprave, sestavljene iz dveh velikih vrtečih se zvočnikov, spominjajočih na ventilator, medij, ki skoraj dobi značaj živega tovariša partizank. Partizanska pesem, ki se spreminja v tehno-noiserski ambient. Zvok se ob velikem prispevku zvočnega umetnika Cerkvenika giblje med zgojenim in nemisljivim ter pričakovanim in oprijemljivim, v izmuzljivem prostoru-času, ki ga predstava uprizori. Ta izmuzljivost je včasih pretirano izmikajoča se, denimo pri nenamernem podiranju četrte stene, pri smejanju izvajalk na o

Iti v plesu do konca

Kriterij.si, 21. oktober ― Iti v plesu do konca Bara Kolenc: Brina Urednik Mon, 10/21/2019 - 11:01 Iti v plesu do konca Zgodba Marte Paulin - Brine je pretresljiva zgodba o plesalki, ki gre v partizane, tam pa ji na pohodu XIV. divizije zmrznejo noge in ne more nikoli več plesati. To bi bila lahko zgodba o plesalki, ki je žrtvovala ples za neko domnevno višjo idejo. Toda ne – v vsej tej strašni zgodbi je najbolj pretresljivo to, da jo je Brina doživela kot skrajno radikalizacijo samega plesa; in o tem, kaj so ji pomenili partizani, največ pove njen glas na koncu predstave Brina, ko slišimo njeno čudovito pripoved na njenem edinem ohranjenem zvočnem posnetku; tam njen glas reče, da je šla »v partizane, hočem reči, med ljudi«. Brina ni šla v partizane kot plesalka, ki bi pustila ples ob strani, ker bi se žrtvovala za višje cilje, ampak ji je bil najvišji cilj prav ples. Ples sam je bil žrtvovanje, ona pa ni bila žrtev, ampak tista, ki žrtvuje. Tako je bila posvečena plesu, da je v odhodu v neznano videla možnost, da gre v plesu do konca. Slutnja nečesa novega, ki jo je nosila v sebi po prvem javnem nastopu, ko je bila Evropa že v svetovni vojni, je obetala, da se uresniči v tej novi situaciji. Glas na zvočnem posnetku pripoveduje o izkušnji, kako se med nastopanjem pred soborci in soborkami v naravi, ko ni nobene opore v odru, izkušnja plesa neizmerno stopnjuje, kako roke nenadoma segajo čez vrhove dreves, vse se neskončno poveča, sama pravi, da iz enega giba nastane cel pohod. Beseda pohod v njenih ustih v tej situaciji ni metafora; prestala je pohod, ki jo je pripeljal na rob smrti. In celo najhujše, kar se ji je zgodilo, je v spominskem zapisu opisala kot stopnjevanje svojega plesa. Ko so ji zmrznile noge in je morala ležati, ko jo je soborka zdravila, je nenadoma plesala v mislih – in tisti ples, ki ga je odplesala samo v mislih, je doživela kot najintenzivnejši, najresničnejši, najtotalnejši ples svojega življenja. V plesu je šla tako do konca, da ples na koncu ne potrebuje niti te
BRILJANTINA-kultni muzikal za začetek goriške sezone SSG

BRILJANTINA-kultni muzikal za začetek goriške sezone SSG

SSG Trst, 21. oktober ― SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ABONMA V GORICI   Jim Jacobs, Warren Casey BRILJANTINA (GREASE) torek, 22.oktobra, ob 20.00 – Gledališče Verdi v Gorici  v sodelovanju z Glasbeno matico in z Občino Gorica   prva, v celoti profesionalna slovenska postavitev kultnega muzikala, ki je nastal po enem najpopularnejših filmskih muzikalov vseh časov     Ljubezen, sanje najstnikov, […]
MESTO TOPLIH IN MEHKIH ŽENSK

MESTO TOPLIH IN MEHKIH ŽENSK

Radio Študent, 21. oktober ― Impresivno četrtino stoletja, ki jo je letos praznovalo Mesto žensk, je temu primerno in na čast obletnici festivala zaznamoval ambiciozno nabit in raznolik program, v katerem so se odstirala različna umetniška in teoretska polja ženskih tem in ustvarjalk.

Borštnikovo se preveša v drugo polovico

SiGledal Novice, 21. oktober ― Festival Borštnikovo srečanje se preveša v drugo polovico. Študenti gledaliških akademij festival za-puščajo z novimi izkušnjami; zadovoljni pa so tudi z obiskanostjo svojih predstav, saj so bile vse raz-prodane do zadnjega sedeža. Tridnevno srečanje, ki je potekalo v sklopu FBS, danes zaključujejo tudi udeleženci Evropskega regionalnega sveta Mednarodnega gledališkega inštituta.

Za nami sta najdaljša tekmovalna uprizoritev in solo performans Iva Dimčeva

Borštnikovo srečanje, 21. oktober ― V nedeljo je bila na ogled najdaljša uprizoritev v letošnjem festivalskem programu še ni naslova Slovenskega mladinskega gledališča v režiji Tomija Janežiča, ki je z odmori trajala slabih enajst ur, gledalci pa so se selili med dvema prizoriščema. V večernih urah je sledil pogovor z režiserjem in ustvarjalci, ki ga je vodila Alja Lobnik. Delovno so dan preživeli tudi udeleženci mednarodne konference ERC ITI in študenti, ki so se udeležili delavnice Notranja gesta, ki sta jo pripravila Ozren Prohić in Tomislav Pavković iz Akademije dramskih umetnosti Zagreb. Na Malem odru smo videli produkcijo študentov AGRFT Otroci na oblasti, napovedana produkcija Stadion Olympia pa je bila zaradi bolezni v ansamblu odpovedana. Na odru Lutkovnega gledališča Maribor smo si ogledali šesto avtorsko predstavo kolektiva Beton Ltd. Grosse Erwartungen / Velika pričakovanja; razprodana je bila že pred nekaj dnevi, podobno kot ostali festivalski dogodki. V edinstvenem ambientu Minoritske cerkve smo za zaključek prvega festivalskega vikenda gostili bolgarskega koreografa in performerja Iva Dimčeva s solo performansom  The Live Concert, ki mu je prisluhnilo okoli dvesto poslušalcev. Utrinke si oglejte v foto galeriji. 

Izjava Oliverja Frljića

SiGledal Novice, 21. oktober ― Zaradi poskusa Vita Tauferja in Daria Varge, da bi s pomočjo navajanja netočnih informacij in necelovitih podatkov kakor tudi zelo tendencioznih izjav o delu Slovenskega mladinskega gledališča zrušila trenutno vodstvo te ustanove, sem se odločil ustaviti delo pri projektu Tak silen vzlet se siloma konča / These violent delights have violent ends.
Med rahločutnostjo in prozaičnostjo

Med rahločutnostjo in prozaičnostjo

Dnevnik, 21. oktober ― Ure, dnevi, čas jemljejo snov iz romana Ure Michaela Cunninghama, ki je doživel tudi filmsko ekranizacijo Stephena Daldryja (Ure do večnosti). Uprizoritev po dramatizaciji Anje Krušnik Cirnski (tudi dramaturginje) in v režiji Mojce Madon ne...
še novic