Kamra.si, 8. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. junija 1859 se je v Metliki rodil Alojz Gangl, slovenski kipar. Umrl je 2. oktobra 1935 v Pragi.  Gangl se je najprej učil rezbarstva v podobarskih delavnicah v Metliki in Šentrupertu, potem pa kiparstva pri Jerneju Jerebu, nato pa je odšel na Dunaj, kjer je na tamkajšnji akademiji študiral pri Zambuschu in Hellmerju. Leta 1888, še med študijem, je ustvaril prvi slovenski kip nacionalnega pomena, kip Valentina Vodnika, podobo iz brona, ki so jo postavili pred tedanji ljubljanski licej. Leta 1903 je ustvaril še en spomenik, tokrat Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je bil postavljen v Muzejskem parku (1898). Znani so tudi njegovi kipi na pročelju ljubljanske Opere (1890), doprsni kip Franceta Prešerna, ki stoji na stopnišču Narodnega muzeja (1895), Valvasorjev spomenik, ki je bil postavljen leta 1903 v park pred Narodnim muzejem, in še nekaj drugih.  

Kamra.si, 8. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. junija 1896 se je v Črnomlju rodil Danilo Bučar, slovenski skladatelj, dirigent in igralec. Umrl je 8. avgusta 1971 v Ljubljani. Njegov pravi rojstni datum pa je verjetno 8. julij, kakor navajajo katalogi novomeške gimnazije. Gimnazijo je obiskoval v  Novem mestu, kjer je bil učenec Ignacija Hladnika, učitelja glasbe in kapiteljskega organista. Kljub temu, da je študiral farmacijo in bil od začetka prve svetovne vojne do leta 1949 zaposlen v lekarništvu, je bila glasba njegova prava strast. Nadarjenost za glasbo je podedoval po očetu. Že kot otrok se je skrivaj učil igrati klavir. V gimnaziji je igral v tamburaški skupini. Igral je skoraj vse instrumente, sodeloval pri zboru, dirigiral orkester in prirejal očetove skladbe za tamburaški zbor.

Kamra.si, 8. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. junija 1809 se je v Spodnji Voličini rodil Anton Murko, slovenski slovničar in leksikograf. Umrl je 31. decembra 1871 v Spodnjih Hočah.  Anton Murko, nekdanji nadžupnik in dekan Hoč ter pomemben slovenski jezikoslovec, se je rodil pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, današnji Voličini pri Lenartu. Rodil se je v družini kmeta in gornika. Skupaj z bratoma se je šolal na mariborski gimnaziji.  Po končani gimnaziji se je odločil za študij filozofije na liceju v Gradcu, kjer je spoznal pomembne slovenske kulturnike in politike. Ker ni imel denarja, je študij začasno opustil in stopil med frančiškane. Po nekaj mesecih si je premislil in izstopil. Potem se je preživljal tako, da je za Vida Rižnarja prepisoval, jezikovno popravljal ter prevajal svetopisemska in slovstvena dela. Leta 1829 je vendarle končal študij filozofije in si zaželel, da bi študiral medicino. V času negotovosti in pomanjkanja denarja za študij je sprejel ponudbo graškega knjigarnarja Johanna Lorenza Greinerja, da napiše nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar, vsakemu pa doda tudi nemško in slovensko slovnico. Murko se je z aro na Greinerjev honorar odpravil na Dunaj in se tam vpisal na medicinsko fakulteto, sicer pa pridno zahajal v dvorno knjižnico, kjer je služboval Jernej Kopitar. V knjižnici je Murko nabiral gradivo za slovarja in hkrati bil v stiku s Kopitarjem. Že v kratkem se je moral odpovedati študiju medicine in se vrniti v Gradec, kjer je ob skromnem honorarju in gmotni podpori kaznilniškega kurata Marka Glaserja živel siromašno. Držal se je pogodbe in jo leta 1832 izpolnil. Najprej je izšel jezikovni učbenik slovenščine in isto leto še slovensko-nemški ročni besednik, naslednje leto pa nemško-slovenski ročni besednik. Po končanem delu zopet brez kruha in naveličan revščine je na prigovarjanje in s posredovanjem prof. M. Robiča leta 1832 končno stopil v bogoslovje.

Kamra.si, 8. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. junija 1983 je v Ljubljani umrl Miško Kranjec, slovenski pisatelj in urednik. Rodil se je 15. septembra 1908 v Veliki Polani. Po osnovni šoli v domači vasi je končal gimnazijo v Ljubljani. Kot dijak je sodeloval pri različnih leposlovnih listih. V prekmurskem jeziku je objavljal v Kleklovih Novinah in Kalendarju Srca Jezušovoga, knjižna slovenščina pa je kasneje v njegovem pisanju začela prevladovati. Po maturi se je na ljubljanski univerzi vpisal na slavistiko, vendar študija ni dokončal, saj se je vse bolj posvečal pisanju. Že pred 2. svetovno vojno se je navzel takrat prevladujočih političnih idej in se od katoliškega tiska začel odmikati. Socialna vprašanja okolja, ki ga je poznal, je postopoma ubesedoval in prenašal na papir, navezoval pa je tudi stike s takrat vodilnimi izobraženci in komunisti, ki so zagovarjali podobne ideje kot on sam.

Kamra.si, 8. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. junija 1918 se je v Litiji rodil Nace Simončič, slovenski lutkar. Umrl je 21. januarja 2001 v Ljubljani. Bil je mizar, ki je II. svetovno vojno preživel v NOB, od leta 1943 je bil vodja Belokranjske gledališke skupine v Črnomlju, kjer je leta 1944 postal član SNG na osvobojenem ozemlju. Prav v tem vojnem času je iz mizarja zrasel inšpicient in igralec Nace Simončič. Ob teh prvih biografskih podatkih se utrne skromna asociacija, na njegovo predanost marionetnemu gledališču in na Rezbarja Pepeta iz Collodijevega Ostržka, eno izmed njegovih izvrstnih karakternih vlog. Po vojni je nadaljeval delo inšpicienta in igralca epizodnih vlog v ljubljanski Drami do leta 1954, ko je bil stalno angažiran v Lutkovnem gledališču Ljubljana kot igralec in režiser, vse do leta 1963.

Kamra.si, 7. junij 2019 ― Do konca junija vabljeni v II. nadstropje celjske knjižnice na ogled raziskovalnih nalog projekta Mladi za Celje 2019, nagrajenih na državnem srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti. Razstavljenih je 33 raziskovalnih nalog, od tega 14, ki so prejele najvišje, zlato priznanje. V šolskem letu 2018/2019 je bilo v okviru 41. raziskovalnega leta skupaj izdelanih 132 raziskovalnih nalog, od katerih je 74 osnovnošolskih in 58 srednješolskih. Raziskovalne naloge so shranjene na domoznanskem oddelku knjižnice, v elektronski obliki pa dostopne na svetovnem spletu na povezavi https://www.mladizacelje.si/net/iskalnik-nalog/

Kamra.si, 7. junij 2019 ― Železarski muzej Štore vabi na odprtje Pregledne fotografske razstave Fotokluba Štore Steel, ki bo v petek, 7. junija 2019 ob 19. uri v Galeriji Železarskega muzeja Štore , Teharje pri Celju. Razstava bo odprta do 15. julija  2019, od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob sredah do 17. ure. Izven odpiralnega časa je ogled možen  po predhodni najavi na: tel.št.: 03 425 88 06 ali e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak2b1559099590e03417af4c8e0751fdd9').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy2b1559099590e03417af4c8e0751fdd9 = 'ic.store' + '@'; addy2b1559099590e03417af4c8e0751fdd9 = addy2b1559099590e03417af4c8e0751fdd9 + 'siol' + '.' + 'net'; var addy_text2b1559099590e03417af4c8e0751fdd9 = 'ic.store' + '@' + 'siol' + '.' + 'net';document.getElementById('cloak2b1559099590e03417af4c8e0751fdd9').innerHTML += ''+addy_text2b1559099590e03417af4c8e0751fdd9+'';     www.zelezarski-muzej.si

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 6. junij 2019 ― V četrtek, 6. junija 2019, je bila gostja Medobčinske splošne knjižnice Žalec dr. Ana Krajnc, predstojnica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. V pogovoru, ki ga je usmerjala Jolanda Železnik, direktorica knjižnice, je razgrinjala teze, katerih vsebino gradi na svojih doživetjih, raziskavah in izkušnjah. Izjemno zanimivo jo je bilo poslušati, zakaj in kako v samoti človek propada, postaja čustveno in vedenjsko moten ter na koncu tudi duševno bolan. Danes potrebuje človek za preživetje znanje in razvito osebnost  (možgane in ne več mišic). Sodobno delo pa potrebuje dušo. Povedala je, kako ...

Kamra.si, 6. junij 2019 ― Umetnostna galerija Maribor vas v petek, 7. junija 2019, ob 19. uri vljudno vabi v UGM Studio na otvoritev razstave prostranost barvnega pogleda mariborske slikarke Simone Šuc. Na ogled bo nabor slikarkinih barvitih del zadnjih let, ki nosijo poetična in mistična imena kot na primer prostranost barvnih gladin, cvet barve, mavrica rastja, kristalna jasnost tkanine resnic ali zvok vode v snežnih globinah. Naslovi del so namenoma napisani z malo začetnico, s čimer slikarka sporoča, da so vsi elementi, zaobjeti v naslovu, enakovredni.  Kustosinja razstave je Andreja Borin. Pogovor z umetnico bo istega dne ob 18. uri. Razstava bo na ogled do 6. julija 2019.

Kamra.si, 6. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. junija 1886 se je v Trstu rodil Edvard Rusjan, slovenski letalski konstruktor, pilot in pionir letalstva. Umrl je 9. januarja 1911 v Beogradu. Rusjan je bil prvi slovenski letalec. Prvič je poletel na področju Malih Rojc v okolici Gorice 25. novembra 1909 z dvokrilnim letalom lastne konstrukcije EDA I, ki ga je zgradil skupaj s svojim bratom Josipom Rusjanom-Pepijem na Vipavskem. Po njem je poimenovano Letališče Edvarda Rusjana Maribor, poleg tega pa tudi goriški aeroklub. Edvardov oče Franc Rusjan je bil goriški Slovenec, mati Grazia Cabas pa je prihajala iz furlanske Medeje. Družina se je zaradi očetovega dela preselila v Trst, tam pa se je junija 1886 rodil sin Edvard.