Novice

NUK, Narodna in univerzitetna knjižnica: knjižnice

https://www.nuk.uni-lj.si/  

Depo NUK: razmisleki o hrambi knjižnega gradiva v prihodnosti

NUK, 29. maj ―   Depo NUK: razmisleki o hrambi knjižnega gradiva v prihodnosti Razstava študentskih projektov raziskuje prihodnost hranjenja slovenske pisne kulturne dediščine v času podnebnih sprememb 5. junij–22. avgust 2026, informacijsko središče NUK   Študenti Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani so v okviru raziskovalnega projekta MitiClim pripravili trinajst idejnih zasnov nove generacije nizkoogljičnih knjižničnih depojev za Narodno in univerzitetno knjižnico. Razstava Depo NUK: razmisleki o hrambi knjižnega gradiva v prihodnosti, ki bo od 5. junija 2026 na ogled v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), odpira vprašanje, kako dolgotrajno hraniti slovensko pisno kulturno dediščino v času podnebnih sprememb. Narodna in univerzitetna knjižnica se že desetletja sooča s prostorsko stisko in neustreznimi pogoji za hranjenje nacionalne pisne kulturne dediščine. Obstoječa skladišča ne omogočajo dolgoročnega in trajnostnega hranjenja občutljivega gradiva, skladiščne kapacitete pa so danes skoraj v celoti zapolnjene. NUK na problem prostorske stiske in neustreznih pogojev hranjenja opozarja že od 70. let 20. stoletja. Sedanja skladišča na Leskoškovi ulici v Ljubljani so bila ob pridobitvi leta 2000 zamišljena kot začasna rešitev do izgradnje NUK 2, vendar so v uporabi še danes. Stavba ni bila načrtovana za hranjenje knjižničnega gradiva, knjižnica pa si objekt deli tudi z drugimi dejavnostmi in podjetji, kar otežuje zagotavljanje stabilnih klimatskih pogojev za hranjenje občutljivih zbirk. Vprašanje sodobnih knjižničnih depojev danes ni več zgolj vprašanje prostora, temveč tudi vprašanje porabe energije, podnebnih sprememb in dolgoročne vzdržnosti kulturne infrastrukture. Podnebne spremembe pomembno vplivajo na pogoje hranjenja kulturne dediščine. Hkrati so dediščinske institucije zaradi energetsko zahtevnih sistemov klimatizacije in hranjenja tudi same del širših okoljskih vprašanj. V okviru raziskovalnega projekta MitiClim: Strategije

Nova infrastruktura pisne dediščine: od projekta eKnjiga do digitalnega izvirnika

NUK, 19. maj ― Nova infrastruktura pisne dediščine: od projekta e-knjiga do digitalnega izvirnika dogodek ob zaključku projekta eKnjiga   petek, 19. junij 2026 Hotel Slon [Program] [Prijavnica]   Narodna in univerzitetna knjižnica bo 19. junija 2026 v Hotelu Slon pripravila zaključni dogodek projektne naloge PN2 eKnjiga, ki nastaja v okviru nacionalnega projekta e-Kultura in predstavlja enega ključnih razvojnih projektov na področju knjige, založništva in digitalizacije pisne dediščine v Sloveniji. Na dogodku bomo predstavili nov portal za založnike — novo dinamično e-storitev na področju kulture — ter odprli razpravo o prihodnosti obveznega izvoda, digitalnega izvirnika in dolgoročnega ohranjanja kulturne dediščine v digitalnem okolju. Danes vse več knjig, revij in drugih publikacij nastaja digitalno že od začetka. Spreminjajo se načini njihovega nastajanja, distribucije, dostopa in dolgoročnega ohranjanja, zato postaja razvoj ustrezne infrastrukture za upravljanje in dolgoročno ohranjanje slovenske pisne dediščine vse pomembnejši. Projekt eKnjiga je eden od odgovorov na te spremembe. Pomemben del projekta predstavlja nov portal za založnike — nova dinamična e-storitev na področju kulture — ter prenovljena spletna stran NUK, ki pomembno posodabljata postopke, povezane z izdajo publikacij, bibliografskimi podatki, oddajo obveznega izvoda ter upravljanjem digitalnih vsebin. Projekt povezuje in posodablja postopke, ki so bili do zdaj pogosto razpršeni, deloma analogni in administrativno zahtevni. Ker letos obeležujemo 20-letnico Zakona o obveznem izvodu publikacij, bo dogodek odprl tudi razmislek o prihodnosti obveznega izvoda, digitalnega izvirnika ter dolgoročnega ohranjanja slovenske pisne dediščine v času digitalnih vsebin, umetne inteligence in hitro spreminjajočih se tehnologij. Na dogodku bodo sodelovali predstavniki knjižnic, založništva, Ministrstva za kulturo in drugih kulturnih institucij. Program dogodka bo poleg predstavitve projekta in novega p

Izgubljeno s časom. Srednjeveški rokopisni fragmenti

NUK, 6. maj ―   Izgubljeno s časom Srednjeveški rokopisni fragmenti 27. maj 2026–5. september 2026, razstavna dvorana NUK Fragmenti srednjeveških rokopisov so izzivalni: zastavljajo nam veliko vprašanj in posredujejo malo odgovorov, ker so samo majhni koščki nekdanjih knjižnih celot, od marsikatere pergamentne knjige je ostal samo delček, včasih le tako velik kot je noht na roki. In vendar: kaj pove? Ali lahko ugotovimo čas, ko je rokopis nastal? Ali lahko prepoznamo slogovne značilnosti pisave, od koder je bil srednjeveški pisar, ki je sukal trstiko in sestavljal črke v besede, besede v misli, misli v zaokroženo vsebino? Ali lahko iz ohranjenih besed prepoznamo vsebino, ki je bila pred časom razgrnjena pred radovednimi očmi? To je prva razstava v Sloveniji, kjer so oder zavzeli fragmenti: ob predstavitvah rokopisov –  zlasti tistih z mikavnim slikarskim okrasom – niti ne pomislimo na zgovornost fragmentov. In teh je samo v ljubljanskih knjižnicah in arhivih najmanj 1500: po večini so preostanki rokopisov iz naših cerkvenih, samostanskih in posvetnih zbirk – torej zastopajo veliko število knjižnih enot, ki so bili nekdaj prisotni pri nas in so imeli bralce, avtorje, prepisovalce. Zelo pozno, predvsem po letu 1500, so se domačemu gradivu pridružili fragmenti, ki so jih v tujih tiskarnah uporabili za okrepitev sešitih tiskanih pol – danes so oboji postali nepogrešljivi del evropske intelektualne dediščine. Zaradi okrnjenega števila srednjeveških pisnih spomenikov je velik del znanja o razvoju pisav, o razmahu vsebin, o množici imen, povezanih z ohranjenimi deli, nepopoln. In ravno fragmenti se izkazujejo kot povezovalna nit, ki združuje znano z novimi dokazili. Razstava odpira nekaj doslej neznanih spoznanj, npr. o najstarejšem znanem fragmentu Ptolemajevega Almagesta v latinščini, o najdenčkih slovarskih fragmentov, ki razkrivajo mnogojezično znanje njenega sestavljavca, o preostanku rokopisov iz dunajskih dvornih delavnic, o šopih univerzitetnih skript z neke seve

Stoletje pisanja za mir

NUK, 3. april ― Stoletje pisanja za mir Slovenski PEN od ustanovitve 1926 do danes 16. april–31. december 2026, Plečnikov hodnik NUK   Slovenski PEN je del najštevilnejše mednarodne organizacije pisateljev in pisateljic, ki si s književnostjo prizadeva za spoštovanje med narodi, za strpnost med rasami in spoli ter iščejo dialog za lepšo prihodnost človeštva. V času prevladujoče mehanizacije, ki svoj  vrhunec dosega v umetni inteligenci, je osmišljanje ustvarjalnosti in svobode govora še posebej pomembno. Razstava ponuja kronološki pregled stoletja delovanja Slovenskega PEN-a s poudarki na prelomnih dogodkih. Slovenski PEN je bil ustanovljen leta 1926, le pet let za mednarodnim gibanjem. Kmalu je postal osrednje stičišče, ki je povezovalo slovenske književnike in književnice, ne glede na to, kje so živeli. V času med obema vojnama je sodeloval pri organizaciji mednarodnega kongresa v Dubrovniku leta 1933, ko je PEN kot prva mednarodna organizacija obsodil nacizem in njegov odnos do književnosti. Pred drugo svetovno vojno so pomagali pisatelju Francetu Bevku pri vrnitvi iz izgnanstva, četudi so morali kasneje v času italijanske okupacije utihniti. V začetku šestdesetih so Slovenski PEN ponovno obudili Matej Bor, Mira Mihelič, Bojan Štih, Ivan Minatti in drugi. Že leta 1965 so na Bledu pripravili prvi kongres v socialistični državi Jugoslaviji, kjer so se lahko srečali pisatelji zahoda in neuvrščenih držav s kolegi izza železne zavese. Od tedaj se na Bledu odvijajo vsakoletna mednarodna srečanja pisateljev; letos že 58. V osemdesetih je bil Slovenski PEN pod vodstvom Miloša Mikelna pobudnik ustanovitve tedaj tretjega stalnega mednarodnega odbora pisateljev in pisateljic za mir, ki je v zgodnjih devetdesetih sprožil solidarnostno akcijo za pisatelje z vojnih področij Jugoslavije, zlasti iz obleganega Sarajeva. Odločilno vlogo je odigral Boris A. Novak, ki ga je Mednarodni PEN izvolil za častnega doživljenjskega podpredsednika. Enaka čast je v sedemdesetih pripad

Pridobitve knjižnične zbirke NUK v letu 2025

NUK, 29. januar ―   Knjižnična zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice šteje več kot 3 milijone enot gradiva in je izjemnega pomena, saj vključuje temeljno nacionalno zbirko Sloveniko, temeljno zbirko znanstvene literature in posebne zbirke knjižničnega gradiva. Pridobitve, ki zbirko vsako leto bogatijo, so izjemnega pomena. Posebno vlogo v izgradnji te zbirke ima obvezni izvod, ki je del pridobivanja gradiva že več kot 200 let, prav tako tudi znanstvena literatura, ki je v knjižnici osrednjega pomena že od začetkov licejske knjižnice, predhodnice NUK, ustanovljene za študijske in raziskovalne potrebe javnosti, še posebno profesorjem in študentom liceja. V posebne zbirke knjižničnega gradiva pa so v NUK organizirani specializirani fondi, za katere skrbijo sodelavci, ki imajo nad posameznim področjem odličen pregled. Gradivo teh fondov dopolnjuje zbirko NUK v celovito knjižnično zbirko, namenjeno poglobljenemu in znanstvenoraziskovalnemu delu. Pridobitve, ki pomembno gradijo našo zbirko ter v NUK pridejo kot darovi ali nakupi, so raznovrstnih formatov, starosti in količin, shranjeni na različnih nosilcih in namenjeni različnim uporabniškim skupinam, a prav vse ponujajo nove in izvrstne priložnosti za študij in raziskovanje posameznega avtorja, vsebine dela ali obdobja, v katerem je deloval. Mednje spadajo zapuščine, ostaline in arhivi, ki so pomembne priče umetniškega ali znanstvenega procesa in tudi ostalo tiskano ter rokopisno gradivo, vezano na kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda. Predstavljamo vam izbor pridobitev zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 2025.   DAROVI Tudi v letu 2025 smo knjižnično zbirko NUK obogatili z raznovrstnim gradivom. Slikovna zbirka je bogatejša za arhiv 295 razglednic družine Bukovec, ki so bile odposlane med letoma 1940 in 1970; tu je tudi fotografski album Splošna bolnica Koper 1964, delo fotografa Jožeta Kološe, ki vsebuje fotografijo zemljevida slovenske obale z označenimi oddelki Splošne bolnice Koper. G

Bibliografija vinjet in napovednikov Mikija Mustra

NUK, 14. januar ― naslov Bibliografija vinjet in napovednikov Mikija Mustra avtorja Samo Kristan, Rok Glavan jezikovni pregled Mojca Blažej Cirej oblikovanje in prelom Maj Blatnik, Mia Sivec založnik  Narodna in univerzitetna knjižnica ISBN 978-961-7091-49–6 cena 28 €   Naroči knjigo   O knjigi Bibliografija vinjet in napovednikov Mikija Mustra obsega popis vinjet in napovednikov za stripe in slikanice, katerih avtor je Miki Muster. Izbor sta avtorja omejila na prve objave stripov, ki so izhajali v slovenskih časnikih med letoma 1952 in 1973, in sicer v Poletovih podobah in povestih (1952), Petkovi panorami (1953), Tedenski tribuni (1953–1968), Slovenskem poročevalcu (1954–1959), Delu (1959–1960) in Ljubljanskem dnevniku (1960–1961). Bibliografija je sestavljena iz slikovnega in opisnega dela ter urejena kronološko, tako da si posamezne enote sledijo po datumu objave oz. pri podlistkih po datumu objave prvega dela stripa. Bibliografijo sestavlja 160 enot, pri 70 je Miki Muster v celoti sam avtor, pri 90 pa je avtor risb za zgodbe drugih avtorje. Med Mustrovimi stripi so najbolj prepoznavne Zvitorepčeve prigode, nato pa tudi Jakec in Ali Aga ter Trebuško plahun in njegova družina; med ilustracijami, s katerimi je opremil zgodbe drugih avtorjev, pa najdemo Doživljaje male Lupinice, Čebelico Majo, Poslednjega Mohikanca, Kazama, Medvedka Neewo, Tivolske junake ter denimo Sienkiewitzevo Skozi pustinje in puščave. Rok Glavan, soavtor Bibliografije, v predgovoru označi vlogo Mustrovih napovednikov kot edinstvenih vizualnih predzgodb o prihajajočih stripovskih dogodivščinah in dodaja, da je poleg teh ustvaril tudi naslovne vinjete za te stripe in slikanice, »kjer je bila vsaka vinjeta čudovita miniaturna umetnina, v kateri so se združevali humor, dinamika in karakterizacija likov.« Ti napovedniki in naslovne vinjete so umetniški biseri, ki spremljajo objave Mustrovih stripov in razkrivajo njeg

Ta veseli dan kulture 2025

NUK, 19. november 2025 ―   Na dan odprtih vrat slovenske kulture spet vabimo v NUK   Ponovno se bliža Ta veseli dan kulture. Dan, ko tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici odpremo vrata praznovanju slovenske ustvarjalnosti. 3. decembra odpiramo vrata vsem ljubiteljem kulture, arhitekture in knjižnice. Predstavili vam bomo Plečnikov hram učenosti in opozorili na ideje, ki jih je mojster arhitekt uresničil v svoji knjižnični palači. Seznanili vas bomo z glavnimi nalogami NUK in njenim poslanstvom ter opozorili na pomembnejše dogodke iz preteklosti. Posebno pozornost bomo namenili tudi 20. obletnici delovanja portala Digitalne knjižnice Slovenije in vas povabili na ogled prostorov Oddelka za digitalne vsebine, kjer vam bomo prikazali postopek digitalizacije gradiva. Vabljeni tudi na ogled razstave A vi rišete Mikija Mustra? ob 100. obletnici rojstva legende slovenskega stripa. Miki Muster je v strip pripeljal pustolovščino, humor in ščepec satire. Zvitorepec, nagajivi lisjak, Lakotnik, nerodni, a srčni volk, in Trdonja, modri želvak, vas popeljejo skozi čarobni svet Mustrovih ilustracij, stripov in animiranih filmov. Predstavljamo izbor iz bogatih zbirk NUK in dragocenega gradiva donacije Cirila Galeta - redke izdaje, ilustrirane knjige, stripe, originalne risbe in animacije. Prava paša za oči in dušo za vse, ki so z Mustrom odraščali, in za nove rodove, ki njegov svet šele odkrivajo. V sredo, 3. decembra 2025, vas prijazno vabimo na obisk NUK: 10.00 Voden ogled po razstavi A vi rišete Mikija Mustra? 11.00 Ogled in predstavitev NUK, Oddelka posebnih zbirk – Slikovne zbirke, dLib in postopka digitalizacije 17.00 Ogled in predstavitev NUK, Oddelka posebnih zbirk – Slikovne zbirke, dLib in postopka digitalizacije 18.00 Voden ogled po razstavi A vi rišete Mikija Mustra? Udeležba je brezplačna, zaradi prostorskih omejitev pa prosimo za predhodne prijave na dogodki@nuk.uni-lj.si (sporočite, ali se boste udeležili dopoldanskega ali popoldanskega programa). Pridružite se nam

A vi rišete Mikija Mustra?

NUK, 12. november 2025 ―   A vi rišete Mikija Mustra? 2. december 2025–25. april 2026, razstavna dvorana NUK   Narodna in univerzitetna knjižnica se z razstavo A vi rišete Mikija Mustra? pridružuje dogodkom ob 100. obletnici rojstva Mikija Mustra (1925–2018), priljubljenega ustvarjalca slovenskega stripa in izjemnega ilustratorja, ki je zaznamoval več generacij bralcev in gledalcev. Predstavljamo izbrano gradivo iz bogatih knjižničnih zbirk NUK ter izjemno donacijo Cirila Galeta, dolgoletnega založnika in poznavalca Mustrovega opusa. Obiskovalci lahko občudujete Mustrove stripovske klasike - Zvitorepca, Trdonjo in Lakotnika, ki so postale del skupnega spomina, pa tudi redke publikacije, knjižne ilustracije in originalne risbe, ki razkrivajo avtorjevo mojstrstvo, ustvarjalno širino in predanost risbi. Posebno mesto namenjamo tudi Mustrovemu delu na področju animiranega filma, ki je pomembno sooblikovalo zgodnjo slovensko animacijo tako na področju risanega filma kot tudi oglasnih sporočil. Razstava v NUK se vsebinsko dopolnjuje z razstavo v Mestnem muzeju Ljubljana, ki podrobneje predstavlja Mustrovo življenje, osebno zgodbo in razvoj njegove umetniške poti. Skupaj ponujata celosten vpogled v življenje in delo umetnika, ki je s svojim edinstvenim slogom, humorjem in kritičnostjo pomembno zaznamoval slovensko vizualno kulturo 20. stoletja. Vabljeni na razstavo, ki odpira vrata v čarobni svet Mikija Mustra – ustvarjalca, ki je z vsako risbo postajal legenda. Odprtje razstave Razstavo A vi rišete Mikija Mustra? smo odprli v torek, 2. decembra 2025, ob 18.00, v avli pred Veliko čitalnico NUK. Na odprtju so nas nagovorili ravnateljica NUK dr. Jana Kolar, direktorica Direktorata za ustvarjalnost Barbara Koželj Podlogar ter avtorja razstave Rok Glavan in Samo Kristan. Za glasbeno obogatitev je poskrbel Trio Firšt z aranžmaji, ki so jih pripravili posebej za ta dogodek.  Bibliografija vinjet in napovednikov Mikija Mustra Pripravili smo izdajo Bibliografije vinjet in nap

test unesco

NUK, 4. november 2025 ― 2022 Nacionalna lista Spomina sveta UNESCO za leto 2022 Nacionalna lista Spomin sveta UNESCO   slika (za večji prikaz kliknite na sliko) enota ustanova 1. Povzdig svobodnih Žovneških v grofe Celjske; Original, pergament, 40 x 63 cm, majestetni pečat rimsko-nemškega cesarja Ludvika IV. Bavarskega na rumeno-rdeči pleteni svileni vrvici, nemški jezik. Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1063, Zbirka listin, št. 4065 (foto: Arhiv RS) Serija listin grofov Celjskih 1262–1456 Arhiv Republike Slovenije 2. Lastnoročno napisano pismo Primoža Trubarja kranjskim deželnim stanovom, v katerem jim 26. januarja 1561 iz Tübingena sporoča, da sprejema njihovo povabilo v Ljubljano (Foto: Arhiv RS). Original, papir, 32 x 21 cm, 4 strani. Arhiv Republike Slovenije, SI AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, I. reg., šk. 87–99 (fasc. 54/1–54/15); Trubarjevo pismo šk. 89 (fasc. 54/3), sn. 1, str. 393–396. (foto: Arhiv RS) Korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev druga polovica 16. stoletja Arhiv Republike Slovenije 3. Statut mesta Ptuja; Ptuj, 5. 8. 1513; original, pergament, 30,5 x 22 cm, lesene platnice, prevlečene z rjavim usnjem, 48 listov, nemški jezik. Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI ZAP 70, Zbirka rokopisov, R-69. (foto: Zgodovinski arhiv na Ptuju) Ptujski mestni statut 1513 Zgodovinski arhiv na Ptuju 4. Stiški rokopis, okoli leta 1428; hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, (foto: Narodna in univerzitetna knjižnica) Stiški rokopis okoli leta 1428 Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5. Prešerniana; hrani Narodni muzej Slovenije. (foto: Tomaž Lauko) Prešerniana prva polovica 19. stoletja Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Narodni muzej Slovenije 6. Knjižnica frančiškanskega samostana, Novo mesto, 1469–1800 (v sklopu Frančiškanskega samostana,

Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti Narodna in univerzitetna knjižnica, 2. del

NUK, 3. oktober 2025 ― naslov Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti Narodna in univerzitetna knjižnica, 2. del avtor ddr. Nataša Golob recenzenta Matjaž Bizjak in Janez Mlinar oblikovanje in prelom Studio Jančič založnik  Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Narodna in univerzitetna knjižnica število strani 278 ISBN 978-961-268-114-2 cena 23 €   Naroči knjigo   O knjigi Delo na 278 straneh prinaša nadaljevanje sistematičnega evidentiranja in katalogiziranja fragmentov rokopisov, ki jih najdemo v zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice. Vključuje obsežen tematski uvod in kritično obravnavo dosedanje literature in omemb v kodikoloških opisih. Ddr. Golob eruditsko in pronicljivo niza ugotovitve raziskovanja fragmentov, ki jih razkrivajo še posebej pisave, vezave in podatki pod platnicami kot izjemno dragoceni viri za preučevanje posameznih enot. Popis pa poleg podrobne obravnave več kot 80 rokopisnih fragmentov prinaša tudi obsežno bibliografijo ter register osebnih in krajevnih imen, s katerima kliče k nadaljnjim raziskavam.   »Pergamentni kosci razdeljenih rokopisov se nemalokrat povezujejo, sestavijo v okruške, ki postanejo zbor podatkov o rokopisih, ki so končali svojo, v srednjem veku zelo pomembno pot. ddr. Nataša Golob        Avtorica ddr. Nataša Golob o katalogu Katalog srednjeveških rokopisnih fragmentov, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, je tokrat namenjen predstavitvi preostankov nekdanjih rokopisnih kodeksov, ki so jih knjigovezi 17. in 18. stoletja uporabili kot prevleke platnic ali pa so jim dali še preprostejšo vlogo, da so kot eno ali dvoslojni ovitki varovali knjižne bloke tiskanih knjig. Kakršen koli je njihov videz zdaj, vedno znova ugotavljamo, da gre za liste iz rokopisov, ki so nastali v italijanskih in francoskih krajih, največ fragmentov pa je iz območij, kjer je bila doma pisava avstrijskih in nemških šol, a ta dela s

Forma perennis, Jože Plečnik kot grafični oblikovalec

NUK, 1. oktober 2025 ― naslov Forma perennis, Jože Plečnik kot grafični oblikovalec / Jože Plečnik as a graphic designer avtor Andrej Hrausky strokovni sodelavec Mag. Marijan Rupert jezikovni pregled Mojca Blažej Cirej oblikovanje Mia Sivec založnik  Narodna in univerzitetna knjižnica ISBN 978-961-7091-47–2 cena 12 €   Naroči knjigo   O knjigi Jože Plečnik (1872–1957) je prav gotovo najpomembnejši slovenski arhitekt. Njegovo delovanje ni bilo omejeno le na ozko arhitekturno področje. Bil je tudi urbanist, ukvarjal se je z oblikovanjem interierja, pohištva in s sakralnega posodja. Skoraj ni področja, na katerem ni pustil svojega ustvarjalnega pečata. Njegovo delovanje na področju grafičnega oblikovanja pa je danes večinoma prezrto. Dvojezična (slovenska / angleška) monografija Forma perennis, Jože Plečnik kot grafični oblikovalec spremlja istoimensko razstavo, ki je v Narodni in univerzitetni knjižnici na ogled med 16. septembrom in 15. novembrom 2025. Ta želi priznanega in svetovno znanega arhitekta predstaviti v vlogi grafičnega oblikovalca. Spremlja Plečnika, ki se je že od let, preživetih na Dunaju, srečeval in vpenjal v delo grafičnega oblikovalca – v ustvarjalnem delu, ki ga je tudi po vrnitvi v domovino preko različnih projektov in sodelovanj neprestano spremljalo. Monografija izčrpno in sistematično sledi tej zgodbi, popisuje Plečnikovo delo grafičnega oblikovanja in ga postavlja v širši kontekst njegovega življenja in odnosov s sodobniki. Avtor besedila in razstave je arhitekt Andrej Hrausky, ki se že vrsto let posveča raziskovanju življenja in dela Jožeta Plečnika. Besedilo v monografiji dopolnjujejo slikovne reprodukcije del Plečnikovega grafičnega oblikovanja, ki sega od manjših znakov, oramentov, knjižnih oprem in naslovnic do znamenitega plakata, ki ga je Plečnik leta 1905 izdelal za razstavo Secesije.   »Arhitekti večinoma poznajo njegovi knjigi Architectura pe

Forma perennis

NUK, 1. september 2025 ― Forma perennis Jože Plečnik – grafični oblikovalec 16. september–15. november 2025, Razstavna dvorana NUK Arhitektura najpomembnejšega slovenskega arhitekta je svetovno priznana in z njo se ukvarjajo številni pisci in kritiki. Vemo, da ga ni zanimala le arhitektura, temveč tudi risba, oblikovanje in s tem povezan razvoj umetnih obrti. To ni naključje, saj je bilo ob koncu 19. stoletja, ko je Jože Plečnik prišel na Dunaj, aktualno gibanje Arts and Crafts. Izhajalo je iz Velike Britanije in se je zavzemalo za ohranjanje tradicionalnih obrti in njihovo tesno povezavo z umetnostjo. Tudi dunajska secesija, ki ji je pripadal tudi Plečnik, je izhajala iz podobnih izhodišč.  Plečnik se je posvečal ohranitvi domače obrtne tradicije, od obdelave lesa, kamna, umetnega kovaštva, rezbarstva ter pasarstva, in jo s pridom vključeval v svoje arhitekturne projekte. Posegel je tudi na področje grafičnega oblikovanja, ki pri nas ni imelo prave tradicije, saj se je pričelo razvijati šele s književnimi izdajami slovenske moderne. Ko se je leta 1921 vrnil v Ljubljano, sta ga k sodelovanju povabila Fran Saleški Finžgar in France Stele. Nastalo je plodno sodelovanje, ki je prenovilo naše knjižno oblikovanje. V nasprotju s slikarji, ki so knjige bogatili s svojimi ilustracijami, je Plečnik tiskovine oblikoval »tektonsko«, kjer že kompozicija različnih črk in postavitev stavka ustvarja prepričljivo grafično rešitev. Številni poznajo njegovi knjigi Architectura perennis in Napori, a verjetno bolj zaradi objavljenih arhitekturnih načrtov, kot pa zaradi odlične grafične podobe. Nekateri občudujejo tudi Finžgarjevo Makalonco in morda še katero od knjig, ki jih je oblikoval. Pravi pomen Plečnika kot grafičnega oblikovalca pa je danes večinoma prezrt. K temu je pripomogel tudi sam, saj se ni želel izpostavljati kot avtor. Prepričan je bil, da mora vsako avtorsko delo samostojno prepričati s svojo kvaliteto, ne pa vzbujati pozornosti z imenom uveljavljenega avtorja. Kljub temu je

Poletna razstava Hranimo misli

NUK, 7. julij 2025 ―   Poletna razstava Hranimo misli razstavna dvorana NUK 7. julij–9.avgust 2025   V NUK smo že več kot 250 let zavezani oskrbovanju slovenskega naroda z duhovnim bogastvom in nastajanju novega znanja. Predano zbiranje gradiva danes sestavlja temeljno nacionalno zbirko slovenike, zbirko temeljne študijske literature in zbirke posebnega knjižničnega gradiva. Hranimo že več kot 3.000.000 enot gradiva. Delček raznovrstnega gradiva, tudi izjemne posebnosti, si lahko ogledate do 9. avgusta v razstavni dvorani. Izbrali so ga skbniki Rokopisne zbirke, Zbirke starih tiskov, Glasbene zbirke, Kartografske zbirke, Slikovne zbirke, Zbirke drobnega tiska in sive literature, Filmske zbirke in Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu. Na razstavi izpostavljamo posebne zanimivosti, denimo Dnevnik Josipine Urbančič Turnograjske, posvetilo Ivana Cankarja Adi Kristan, darilno izdajo Faksimila avtoriziranega prepisa Beethovnove 6. simfonije, štiri nekdaj prepovedane knjige iz D-fonda, knjigo Tractatus insignis De reintegrationo feudorum, ki je vezana v rokopisno vezavo, tudi minimalistično, a elegantno izdajo Schönlebnove Tractatus geminus de mysteriis Dominicae passionis iz 1673. Tu je tudi natisnjen zemljevid Slovenija in turistična karta, ki je za promocijske namene izšla pred skoraj 30 leti. Prav poseben spomin na pretekle dni in življenjski slog pa nam pričarajo slikovna gradiva in drobni tiski Gorenja in Kolinske, modni katalogi Alpine, Astiba, Kroja in Mure, vabila na Bled, v Rimske toplice in Piran. Seveda nismo pozabili niti na nogomet. Bogato, barvito in raznoliko gradivo iz zbirk NUK pripoveduje večplastne in razgibane zgodbe. O času, ko je nastalo ali usodah, ki so ga doletele. O skrivnostih in idejah, ki ga hrani. O njegovih lastnikih in preteklosti. In seveda o življenju nas in naših prednamcev. Zbirka gradiva NUK bo vedno temeljni del odgovora na vprašanje kako hranimo misli. Zgodovina in dejavnosti knjižnice so predstavljeni na st
še novic