Dediščina prihodnosti

NUK, 11. marec ―                                                                       Dediščina prihodnosti mednarodno strokovno posvetovanje o obveznem izvodu in sloveniki   četrtek, 4. april 2024 Univerza v Ljubljani, Zbornična dvorana [Program] [Prijava]   V letu 2024 obeležujemo 250 let delovanja Narodne in univerzitetne knjižnice. Pred četrt tisočletja smo z ustanovitvijo predhodnice današnje NUK sprejeli odločitev za vstop v družbo, ki stavi na učenje, izobrazbo, razgledanost in kritično mišljenje. Odločili smo se za družbo znanja in kulture. Visoka obletnica delovanja osrednje knjižnične ustanove v Republiki Sloveniji nam ponuja priložnost, da osvetlimo pomembne vsebine svojega delovanja in pomen svojega dela ter poslanstva. Narodna in univerzitetna knjižnica je danes simbol predanega zbiranja, strokovnega urejanja, ohranjanja in povečevanja dostopa do znanja; zbirka slovenika pa temeljna nacionalna zbirka pisne dediščine slovenskega naroda, ki odseva skrbno zbiranje spomina slovenskega naroda in sodelovanje pri gradnji slovenske kulturne nacionalne identitete. Uvodni dogodek, s katerim bomo zaznamovali letošnje praznovanje, bo Dediščina prihodnosti: mednarodno strokovno posvetovanje o obveznem izvodu in sloveniki, ki bo 4. aprila 2024 v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani. Posvetovanje bo priložnost za pregled razvoja in dostopnosti zbirke slovenike. K sodelovanju smo povabili tako založnike in avtorje kot tudi knjižnice, depozitarne organizacije in Ministrstvo za kulturo RS - vse, ki sodelujejo pri gradnji najpomembnejše knjižnične zbirke v Sloveniji. Prisluhnili bomo primerom dobre prakse pri zbiranju patriotike v mednarodnem okolju, pripravili zgodovinski pregled zbiranja obveznega izvoda v Sloveniji ter predstavili stanje pri prodaji avtorskih pravic slovenskih publikacij v tujino. Posvet bomo sklenili z okroglo mizo, kjer bomo predstavili stališča za predlog sprememb Zakona o obveznem izvodu publikacij. Program program  

Pridobitve knjižnične zbirke NUK v letu 2023

NUK, 29. januar ― Knjižnična zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice šteje okoli 3 milijone enot gradiva in je izjemnega pomena, saj vključuje temeljno nacionalno zbirko sloveniko, temeljno zbirko znanstvene literature in posebne zbirke knjižničnega gradiva. Pridobitve, ki jo vsako leto bogatijo, so izjemnega pomena. Posebno vlogo v izgradnji te zbirke ima obvezni izvod, ki je del pridobivanja gradiva že več kot 200 let, prav tako tudi znanstvena literatura, ki je v knjižnici osrednjega pomena že od začetkov licejske knjižnice, predhodnice NUK, ustanovljene za študijske in raziskovalne potrebe javnosti, še posebno profesorjem in študentom liceja. V posebne zbirke knjižničnega gradiva pa so v NUK organizirane specializirani fondi, za katere skrbijo sodelavci, ki imajo nad posameznim področjem odličen pregled. Gradivo teh fondov zbirko NUK dopolnjuje v odlično knjižnično zbirko, namenjeno tudi poglobljenemu in znanstveno-raziskovalnemu delu.   Pridobitve, ki pomembno gradijo našo zbirko, in v NUK pridejo kot darovi ali nakupi, so raznovrstnih formatov, starosti in količin, shranjeni na različnih nosilcih in namenjeni različnim iskalcem informacij, a prav vse ponujajo nove in izvrstne priložnosti za študij in raziskovanje posameznega avtorja, vsebine dela ali obdobja, v katerem je deloval. Mednje spadajo zapuščine, ostaline in arhivi, ki so pomembne priče umetniškega ali znanstvenega procesa in tudi ostalo tiskano ter rokopisno gradivo, vezano na kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda. Predstavljamo vam pridobitve zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 2023.   Darovi Tudi v letu 2023 smo knjižnično zbirko NUK obogatili z raznovrstnim gradivom. Zbirka gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu je prejela dar Simona Lenarčiča, drugo izdajo leksikona založbe Oxford Dictionary of American Family Names, obsežno delo v petih knjigah velikega formata. Prav tako tudi zapuščini pesnikov Ivana Burnika Legiše in Vinka Žitnika.    Rokopisna zbirka je pridobil

Pogovor z Davidom Stojanovićem

NUK, 9. januar ― (fotografija: Maj Blatnik)   »Če knjigo postaviš na napačno mesto, je velika verjetnost, da je nikoli več ne boš našel« Pogovor z Davidom Stojanovičem, skladiščnikom na Oddelku knjižničnih zbirk   David Stojanović po šestih letih dela v NUK-u do obisti pozna NUK-ova skladišča in kot se rad pošali, bi lahko med kilometri knjižnih polic tudi sredi noči v pižami našel določeno signaturo. Kot navdušen športnik, ukvarja se namreč tudi s powerliftingom, v NUK-ovih skladiščih pridno nabira tudi kondicijo, saj v povprečju dnevno naredi okrog 15.000 korakov. Mir in tišina pa mu predstavljata svojevrstno meditacijo.   Kako se je pravzaprav začela vaša zgodba z NUK-om? V NUK sem prišel prek javnih del in sicer na restavratorski oddelek kot pomoč v knjigoveznici. S knjigoveštvom sem se srečal že v Srednji šoli tiska in papirja, kjer je bila moja profesorica knjigoveštva Andreja Kozjek, pozneje tudi moja mentorica v NUK-u. Nato se je odprlo delovno mesto skladiščnika in takratni kadrovnici sem se zdel primeren za to mesto.  To delo sedaj opravljam že skoraj šest let. Vemo, da v NUK-u uporabniki ne morejo dostopati do knjižnih polic in sami izbirati gradivo, temveč vse poteka prek naročil. Vi ste vendarle ena tistih redkih oseb, ki se sme sprehajati tudi med NUK-ovimi knjižnimi policami. Je to na nek način tudi svojevrsten privilegij, ne le delovna zadolžitev? Seveda, še posebej v arhivu, ker se nahaja gradivo, ki ima status kulturnega spomenika. Mislim, da mi je lahko v čast, da skrbim za tako gradivo in ga skrbno hranim za rodove, ki pridejo za mano. NUK hrani skoraj 3 milijone enot knjižničnega gradiva. Kako ste se počutili, ko ste se prvič v živo soočili z vso to enormno količino knjig? Tako kot pri vsaki stvari, ki je tako gromozanska. V tem ogromnem skladišču, v katerega bi lahko parkirali letalo, se zdiš tako majhen. Potem pa se korak za korakom privajaš na to okolje. Po šestih letih se mi zdi, da lahko končno rečem, da imam skladišče »v malem prstu«.

V primeru naravne kastrofe: poplave (spletni seminar)

NUK, 9. januar ―                                                     (Posledice poplav v Krajevni knjižnici Poljane, avtorica fotografije: Bernarda Buh, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka / The aftermath of the floods in the Poljane Local Library unit of the Ivan Tavčar Library Škofja Loka, photo by Bernarda Buh) V primeru naravne katastrofe: poplave In the event of a disaster: floods   6. februar 2024 February 6, 2024 Spletni seminar  Webinar [Jump to English] [Program / Programme]   4. avgusta 2023 smo bili po dolgotrajnem močnem nalivu priča najhujši naravni nesreči v zgodovini Slovenije. Prizadeti sta bili kar dve tretjini slovenskega ozemlja, pri čemer je bilo največ škode na cestni, energetski in bivalni infrastrukturi. Poplavno škodo je utrpela tudi kulturna dediščina, najhuje na Gorenjskem, v Savinjski dolini in na Koroškem. Med drugim so bili poškodovani Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, enota Krajevna knjižnica Poljane, Knjižnice Domžale, enota Knjižnica Janeza Trdine Mengeš, Osrednja knjižnica Mozirje, številni arhivi, muzeji in likovne galerije. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je hitro aktiviralo načrt dejavnosti ob poplavah in ustanovilo tudi delovno skupino, v kateri so vodje Narodnega muzeja Slovenije, Narodne in univerzitetne knjižnice, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS in Arhiva RS, ki je koordinirala urejanje sanacije. Pri reševanju tako življenj kot tudi vsega drugega je najpomembnejše pridobiti relevantne informacije v ključnem trenutku. Zato smo se odločili pripraviti in posneti seminar v sodelovanju z Mednarodno zvezo bibliotekarskih društev in ustanov (IFLA). Ta nam kot svetovna organizacija, ki združuje številne strokovnjake z različnih področij dejavnosti knjižnic, omogoča tudi pretok najnovejših in najustreznejših informacij o standardih ter navodilih, kako se pripraviti na nevarnost poplav in kako ukrepati med in po poplavah. Spletni semina

Ivan Tavčar: spletna učilnica

NUK, 8. januar ― Vstopi v spletno učilnico o Ivanu Tavčarju V Tavčarjemu letu smo v Narodni in univerzitetni knjižnici pripravili učni pripomoček v obliki spletne učilnice, katere namen je spodbuditi učitelje, učence in dijake, da s pomočjo spletnih vsebin raziščejo Tavčarjevo življenje in njegovo delo. Interdisciplinarno zasnovan pripomoček s kakovostnim slikovnim gradivom osvetljuje pisateljeve biografske in ustvarjalne postaje s poudarkom na gradivu, ki ga hranimo v knjižnici. S svojo interaktivnostjo pa učence spodbuja k razmislekom in raziskovanju različnih virov, ki jih hranimo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Pri pripravi učnega vira je poleg sodelavcev NUK sodelovala tudi prof. dr. Urška Perenič z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. UporabnikiKnjižničarji Images: 

»Ali vam lahko rečem Vesna?«

NUK, 13. december 2023 ― »Ali vam lahko rečem Vesna?« Razstava dijaških kolažev ob 70. obletnici premiere prve slovenske filmske komedije Vesna »Ali vam lahko rečem Vesna?« vpraša Samo mlado simpatično dekle, ko se srečata v parku Tivoli. Vesna je sinonim za pomlad, je metafora za hrepenenje po življenju, ki se želi izviti iz primeža ideologij in političnega preigravanja. Režiser František Čap je s filmom Vesna začrtal veliko prelomnico v slovenski prostor. Ustvaril je paradigmo komedije, ki je z igrivostjo in lahkotnostjo prevetrila takratni resnobni milje slovenske dramske in filmske umetnosti. Scenarij za film je napisal pesnik in pisatelj Matej Bor, čigar zgodba se je povsem distancirala od revolucionarnih tem. Vesna je zavela kot svež pomladni veter, ki se je želel vsaj za trenutek odlepiti od teže vsakdana in na krilih mladostnih idej poleteti v višave brezskrbnosti. Čas, ki se je odvijal leta 1953, je sledil drugim družbenim zakonitostim. Časovna  distanca je sicer predrugačila marsikaj, kar je povezano z mladostnim odraščanjem, vendar so teme o prijateljstvu, prvi zaljubljenosti in izzivih pred maturo ostale enako aktualne. Vesna je živela v nekem drugem času, kamor se lahko odpravimo le še prek slik, fotografij, glasbe ali spominov, ki živijo v naši zavesti. Zelo dobro nam ga oriše film. Na prav poseben način so ta čas oživili tudi naši dijaki v svojih kolažih in z njimi priklicali podobe iz preteklosti, ki se kot palimpsest odstirajo pred gledalcem. Kolaž je tehnika, ki omogoča združitev številnih svetov. Podobe iz različnih zgodb lahko popolnoma predrugačimo in jim skozi izraznost rezanja in lepljenja nadenemo nove oblike. Dijaki naše šole so do njih pristopili svobodno in neobremenjeno. Za navdih so jim bile fotografije in zapisi iz časopisnih člankov, kritiške besede recenzentov ter nenazadnje film, ki je za današnje šestnajstletnike pomenil skok v popolnoma drugo dobo. Podobam iz preteklosti so priostrili nove pomene in jih postavili v kontekst sodobnega č

Pogovor z Borutom Osojnikom

NUK, 6. december 2023 ― (fotografija: Maj Blatnik)   »NUK-ova stavba je še danes svetišče znanja, skoraj na pol sakralni prostor«  Pogovor z Borutom Osojnikom, vodjo Službe za tehnično vzdrževanje in investicije   Borut Osojnik se je z monumentalno NUK-ovo stavbo pobliže spoznaval že kot študent filozofije. Čeprav priznava, da v tistem obdobju ni pretirano rad zahajal v to svetišče znanja, je pozneje prav NUK postal njegova prva služba. Skozi celotno kariero se je v različnih službah in v različnih vlogah ukvarjal tudi s problematiko izgradnje NUK 2, ki jo tako pozna do obisti. Tudi kot vodja Službe za tehnično vzdrževanje in investicije se še vedno dnevno sooča z izzivi, ki bi bili precej enostavnejši, če bi prišlo do realizacije tega projekta. Odkar je NUK na seznamu Unescove kulturne dediščine, se namreč poleg vseh vsakodnevnih varnostnih in drugih izzivov v NUK-u soočajo tudi s trumami turistov.   Stavba NUK v Ljubljani je tako monumentalna in posebna, da je najbrž vsakemu izmed nas ostalo v spominu, kdaj se je prvič pobližje spoznal z njo. Se tudi vi spominjate vašega prvega srečanja z NUK-om? Če sem zelo odkrit, se čisto točno ne spomnim, kdaj sem prvič vstopil v NUK, se pa spomnim okoliščin. NUK-ova stavba je, kot ste rekli, še danes monumentalna in neke vrste svetišče znanja, skoraj na pol sakralni prostor. Zdi se mi, da v takšen prostor stopaš z nekaj strahospoštovanja. Ko ga bolje spoznaš, ugotoviš, da je vibracija v NUK-u pravzaprav dobra in pozitivna. Priznam, da kot študent nisem preveč rad zahajal v NUK. Šel sem izključno, če kje drugje nisem dobil knjige, ki sem jo rabil za študij, ali pa, če je bila izposoja določenih knjig možna samo v Veliki čitalnici. Tam je bilo vzdušje zelo študijsko, na neki način tudi zelo pozitivno, saj si lahko študiral brez kakšnih motečih elementov. Opazil sem, da sem tam vedno zelo veliko naredil v zelo kratkem času. Kako sicer, morda tudi s tega vidika, da ste po izobrazbi filozof, gledate na knjižnice in njihovo vlogo? Vemo, d

Vesna - še vedno mlada

NUK, 22. november 2023 ― Vesna - še vedno mlada 70 let slovenske filmske uspešnice V letošnjem letu zaznamujemo 70. obletnico nastanka Vesne, enega najbolj priljubljenih slovenskih filmov, ki je bil posnet in v kinematografe poslan leta 1953. Vesna je prva slovenska filmska romantična komedija, glavno besedo v njej ima ljubezenska zgodba. Film je navdušil gledalce in bil v Sloveniji kar dobri dve desetletji najbolj gledana komedija domače izdelave. Je tudi prvi slovenski film, ki ga je opazila tujina. Zunaj takratne Jugoslavije so ga predvajali v sedmih državah. Njegovi ustvarjalci so pri oglaševanju in distribuciji uporabili sodobne prijeme, organizirali so filmske turneje in uradne tiskovne konference, osrednji igralci pa so v lokalnem okolju postali prave filmske zvezde. Vesna (1953) je delo režiserja Františka Čapa (1913–1972), ki spada v krog najpomembnejših filmskih ustvarjalcev na Slovenskem. Njegovi režijski prvenci so še danes predmet strokovnih raziskav. Z razstavo o vedno mladi Vesni se poklanjamo Mateju Boru (1913–1993), avtorju filmskega scenarija. V bogati Borovi zapuščini, ki je v Rokopisni zbirki NUK, je shranjeno tudi njegovo ustvarjanje za film Vesna. Na razstavi bo poleg gradiva iz NUK na ogled še gradivo iz Slovenske kinoteke in Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.   Vesna (1953) – filmska zgodba Med ljubitelji filma dobro poznana zgodba se začne na poznospomladanski dan sredi 50. let prejšnjega stoletja, ko so po ljubljanskih ulicah še vozili tramvaji. Trije dijaki, Samo, Sandi in Krištof, ki si v starem delu Ljubljane delijo najemniško sobo, se pripravljajo na maturo. Mladostno lenobne in pomladno raztresene jih še najmanj mika učenje matematike, pri čemer jih na maturitetnem izpitu pričakuje strogi profesor Slapar, imenovan Cosinus. Čisto nepričakovano se rešitev tega »matematičnega« problema ponudi v Slaparjevi hčerki, ki ji nagajivi dijaki nadenejo vzdevek Hiperbola. Da bi se dokopali do maturitetnih matematičnih nalog, sestavijo nepodpisano ljubezensko

Dan odprtih vrat 2023

NUK, 16. november 2023 ― Na dan odprtih vrat slovenske kulture spet vabimo v NUK Ponovno se bliža Ta veseli dan kulture. Dan, ko tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici odpremo vrata praznovanju slovenske kulture in ustvarjalnosti.  V soboto, 2. decembra 2023, boste med 9.00 in 14.00 lahko v NUK  vrnili gradivo brez plačila zamudnine, saj bo za gradivo, ki mu je potekel rok izposoje, veljala amnestija na zamudnino in opomine (ne velja za gradivo, ki je predano v postopek izterjave). V nedeljo, 3. decembra 2023, pa vas prijazno vabimo na obisk NUK:   Ogled knjižnice Med 10.00 in 16.00 si boste lahko brezplačno ogledali osrednji del Plečnikove palače z Veliko čitalnico. Pripravili bomo tudi dva vodena ogleda Narodne in univerzitetne knjižnice, ob 11.00 in 14.00. Popeljali vas bomo po tudi malce bolj skritih kotičkih Plečnikove palače. Predstavili bomo številne podrobnosti in ideje, ki jih je mojster arhitekt uresničil v svoji knjižnični palači. Zgodbe knjižnice, njenih zakladov in arhitekture ter dogodkov skoraj 250-letne zgodovine bodo skozi sprehod po hodnikih, med čitalniškimi mizami in knjižnimi policami NUK odlična priložnost za naše skupno praznovanje dneva odprtih vrat slovenske kulture. Predstavitev gradiva Ivana Tavčarja Vlada RS je leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. V Veliki čitalnici bomo v poklon visoškemu gospodu 3. decembra pripravili priložnostno predstavitev izbora obsežne zbirke tiskanih in prevodnih izdaj Ivana Tavčarja ter njegove rokopisne zapuščine in ostaline, ki jih hranimo v NUK. Na ogled bodo med drugim rokopisne ostaline Ivana Tavčarja, denimo fragment Visoške kronike, ter fotografije in dela, ki so izšla v tiskani obliki za časa njegovega življenja. V NUK pripravljamo tudi spletni učni pripomoček za interaktivno učenje o življenju in delu Ivana Tavčarja.  Pridružite se nam na ta veseli dan slovenske kulture.           3. december 2023DefaultHide

Pogovor z Borisom Riflom

NUK, 8. november 2023 ― (fotografija: Maj Blatnik)   »Slovenci cenimo svoj jezik. Imamo kulturni praznik in ministrstvo za kulturo.«  Pogovor z Borisom Riflom, vodjo Nacionalnega bibliografskega centra NUK   Boris Rifl je v Narodni in univerzitetni knjižnici zaposlen že 23 let. Velik del kariere se je ukvarjal z bibliografijo in s katalogizacijo v oddelku Slovenska bibliografija, ki ga je več let tudi vodil, po reorganizaciji oddelkov pa v Nacionalnem bibliografskem centru skrbi za vodenje, organizacijo in strokovno delo. Kot med drugim pravi v intervjuju, bo v prihodnosti bibliografska kontrola še bolj pomembna, kot je bila doslej. Programi z umetno inteligenco bodo olajšali delo, a ne verjame, da bodo znali iz normativne baze osebnih imen izbrati pravega soimenjaka ali enemu od obstoječih dodeliti pravo leto rojstva, smrti oziroma se odločiti, da umetna inteligenca kreira zapis za novo entiteto.   Kot vodja Nacionalnega bibliografskega centra ste verjetno prav vi tista oseba, ki najbolje ve, koliko knjig in drugih tiskanih publikacij, pa tudi zvočnih zapisov izhaja v Sloveniji. Kakšen je trend, česa izdajamo vedno več in česa vedno manj? Statistične meritve slovenske založniške produkcije izvajamo v NUK dvakrat letno, in sicer 15. aprila, ko so objavljeni začasni podatki za preteklo koledarsko leto, in 15. oktobra, ko so objavljeni končni podatki. Trendi števila tiskanih knjig so v zadnjih letih dokaj konstantni, le v letih finančne krize in pandemije opažamo nekaj nižje številke. V letu 2022 beležimo 5.877 tiskanih knjig in brošur. Število elektronskih knjig v zadnjih letih nekoliko narašča, za nekaj 100 naslovov letno. Zvočne knjige so zadnja leta hit v številnih državah, pri čemer statistični podatki kažejo strmo rast predvsem od leta 2017. Za podrobnejše prikaze, ki jih pripravljamo v statistikah, pa so potrebni popolni podatki, kar je največkrat povezano z zaključkom vseh predhodnih postopkov, predvsem z oddajo gradiva nacionalni knjižnici s strani založnika. Sledn

Pogovor z Jankom Klasincem

NUK, 10. oktober 2023 ― (fotografija: Maj Blatnik)   »V prihodnosti bodo verjetno pomembni tako fizični kot digitalni arhivi ...«  Pogovor z Jankom Klasincem z Oddelka za digitalne vsebine NUK   Janko Klasinc z Oddelka za digitalne vsebine NUK se ukvarja predvsem z arhiviranjem slovenike na spletu. V pogovoru smo med drugim izvedeli, kdaj so v NUK začeli s procesi digitalizacije, kakšne so podobnosti in razlike pri arhiviranju tiskanih in digitalnih vsebin, katera orodja uporabljajo za zajem spletnih vsebin in seveda, kakšna je uporabna vrednost spletnih arhivov.   Ste se že kot študent bibliotekarstva videli v NUK-u, kjer ste zdaj že skoraj dvajset let? Za študij bibliotekarstva sem se odločil, ker me veseli upravljanje zbirk kakršnega koli gradiva, vključno z njegovim sistematičnim pridobivanjem, popisovanjem in omogočanjem njegove uporabe. Takrat se nisem videl v točno določenem tipu knjižnice, želel pa sem se ukvarjati z izgradnjo informacijskih virov, po možnosti digitalnih, tako da je bila NUK s svojimi aktivnostmi na področju digitalnih virov ena od bolj zaželenih knjižnic za moje bodoče delo. Ampak niste kar prišli v Oddelek za digitalne vsebine? Seveda ne, v NUK sem čisto na začetku opravljal enostavnejša dela v skladišču, garderobi in izposoji. Po slabem letu tovrstnega dela sem približno leto in pol delal na evropsko financiranem projektu EoD (E-books on demand), v okviru katerega smo vzpostavili storitev digitalizacije starejših monografskih publikacij po naročilu uporabnikov. V tem času sem pridobil veščine s področja digitalizacije, storitev pa je bila uspešno integrirana v organizacijsko strukturo NUK in deluje še danes. Potem sem se približno pet let ukvarjal s pridobivanjem obveznega izvoda spletnih publikacij, kar je zajemalo pridobivanje izvorno digitalnega gradiva od založnikov (predvsem e-knjige in e-revije) in arhiviranje slovenike na spletu v obliki spletnih mest. Po tem obdobju sem slabih osem let deloval kot vodja Oddelka za digitalne vsebine, o

Dnevnik Janeza Filipa Cobenzla v NUK

NUK, 26. september 2023 ― Narodni in univerzitetni knjižnici je pred nedavnim uspelo v svojo rokopisno zbirko uvrstiti pomembno pridobitev, dnevnik staroavstrijskega diplomata grofa Janeza Filipa Cobenzla (1741–1810), ki je nastal med politično-diplomatsko misijo, pri kateri je avtor leta 1777 spremljal cesarja Jožefa II. v Pariz in Versailles. Marija Antoaneta, Jožefova sestra, s francoskim kraljem Ludvikom XVI. po sedmih letih od poroke še ni imela potomstva, kar je ogrožalo politično zavezništvo Habsburžanov s francoskimi Burboni, s tem pa tudi evropsko ravnovesje sil v desetletju pred francosko revolucijo. Na rokopisni dnevnik, ki ga je Narodna in univerzitetna knjižnica odkupila od antikvariata Steffen Völkel Rare Books (v okviru AbeBooks) sta predhodno opozorila ddr. Igor Grdina in dr. Janez Šumrada. Izredna finančna sredstva za nakup pa je zagotovilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije iz sredstev za financiranje nakupa predmetov premične kulturne dediščine s ciljem ustvariti reprezentativno zbirko območja in področja. O avtorju in rodbini Cobenzl Avtor dnevnika, grof Janez Filip Cobenzl, je bil rojen v palači svoje družine na ljubljanskem Novem trgu, po spletu okoliščin pa sta bila z bratrancem Janezom Ludvikom (1753-1809), zadnja moška potomca pomembne družine goriško-kranjskega plemstva, brez dvoma slovenskega izvora. S pregovorno – recimo ji kraševsko – spretnostjo, politično in družabno nadarjenostjo, kozmopolitsko večjezičnostjo, ki jim je odpirala poti v mnoge kulture, so se nekateri pripadniki baronske in zatem grofovske rodbine med sredo 16. in prvimi leti 19. stoletja vzpeli na najvišje položaje v habsburških dednih deželah. Cobenzli so uspešno služili interesom svojih vladarjev na mestih predsednika notranjeavstrijske vlade, deželnega glavarja Goriške in Kranjske, cesarjevega dvornega maršala, predsednika vlade habsburške Nizozemske – pozneje imenovane Belgija – vladarjevega kanclerja in vicekanclerja, veleposlanikov pri Katarini Veliki in Napoleonu. Cobenz

Pogovor s Terezo Poličnik Čermelj

NUK, 11. september 2023 ― (fotografija: Maj Blatnik)   »Inventarna številka je EMŠO knjige, signatura pa označuje njeno stalno bivališče«  Pogovor s Terezo Poličnik Čermelj iz Oddelka za pridobivanje gradiva NUK   Tereza Poličnik Čermelj z Oddelka za pridobivanje gradiva v pogovoru razkriva, kakšna je pot knjig in drugega knjižničnega gradiva od prevzema v knjižnici pa do trenutka, ko pridejo na police, v skladišče ali do bralca. Izvedeli smo, da imajo tudi knjige svojo EMŠO in stalno ter začasno bivališče, na leto pa v NUK-u sprejmejo in inventarizirajo okoli 30 tisoč enot. Gradiva še vedno žigosajo na roke, pri čemer uporabljajo arhivska črnila po vzoru Ameriške kongresne knjižnice. Sogovornica nam je še zaupala, da je raziskovala stereotip knjižničarja oziroma knjižničarke. Je res, da je introvertiran, samo bere in se pred uporabniki knjižnice najraje skrije?   Kaj vas je pritegnilo pri poklicu bibliotekarke? Rada hodim v knjižnice. Med drugim sem obiskala knjižnice po svetu od Singapurja, Canberre, San Francisca, Londona, Varšave, Aleksandrije … Še vedno menim, da so knjižnice in moderne galerije najboljša izkaznica družbe. Po končani gimnaziji sem počitnice preživela v splošni knjižnici v Kamniku, kjer sem pobliže spoznala delo knjižničarja. Pridobljene izkušnje so mi pomagale pri izbiri študijske smeri in pri študiju. Po diplomi na Pedagoški akademiji smer knjižničarstvo in srbohrvaški jezik sem želela delati v splošni knjižnici, v manjši knjižnici, kjer vsi delajo vse in je paleta dejavnosti bolj pestra – od naročanja in obdelave gradiva do izposoje. A prišli ste v NUK, kjer ste že dobrih štirideset let. Res je, to je bila moja prva redna služba, kot absolventka pa sem že delala v knjižnici Pedagoške akademije. Delo v NUK-u je precej specializirano, razen v posebnih zbirkah, saj je vsaka zbirka knjižnica v malem. Sama sem opravljala različna dela, začela sem v Grafični in kartografski zbirki. Obdelava plakatov, fotografij, albumov, razglednic, stenskih koledarjev,

Praktična uporaba umetne inteligence v knjižnicah (spletni seminiar)

NUK, 11. september 2023 ―   Praktična uporaba umetne inteligence v knjižnicah Artificial Intelligence Solutions in Libraries 20. oktober 2023 Spletni seminar  Webinar [Jump to English] [Program / Programme]   Umetna inteligenca je vse bolj prisotna na vseh področjih človeškega delovanja, vključno s knjižnicami. Pri tem se razvijajo nove rešitve, ki bistveno olajšajo določene knjižnične postopke in procese. Med njimi so: avtomatizacija rutinskih procesov, kot je na primer samodejno razvrščanje knjižničnega gradiva, personalizirane priporočitve knjig in virov glede na informacijske potrebe uporabnikov, napredno iskanje in filtriranje informacij, prepoznavanje različnih podob in zvočnih posnetkov, digitalizacija rokopisov in redkih knjig, upravljanje knjižničnih sistemov, ohranjanje gradiva itd. Na to temo je 20. oktobra potekal spletni seminar o Praktični uporabi umetne inteligence v knjižnicah. Ob tej priliki smo gostili priznane strokovnjake na področju umetne inteligence in knjižničarstva, ki so z nami delili svoje znanje, izkušnje in najboljše prakse. Seminar je bil namenjen vsem knjižničarjem, informacijskim strokovnjakom, raziskovalcem in vsem tistim, ki jih zanima, kaj je umetna inteligenca, kako pomembna je kvaliteta podatkov in metapodatkov, ki jih hranimo v knjižnicah, kako strojno učenje vpliva na zaznavo vzorcev ter kako lahko umetna inteligenca izboljša delovanje knjižnic in koristi uporabnikom. Organizatorji: Iflina Sekcija za informacijsko tehnologijo,  Fundacija Europeana in Narodna in univerzitetna knjižnica Posnetek spletnega seminarja [Youtube] Artificial intelligence is becoming increasingly prevalent in all areas of human activity, including libraries. New solutions are being developed to significantly simplify certain library procedures and processes. These include the automation of routine processes, such as automatic categorization of library materials, personalized book and resource recommendations based on user information needs, advanced
še novic