Novice

NUK, Narodna in univerzitetna knjižnica: knjižnice

https://www.nuk.uni-lj.si/  

Bibliografija vinjet in napovednikov Mikija Mustra

NUK, 14. januar ― naslov Bibliografija vinjet in napovednikov Mikija Mustra avtorja Samo Kristan, Rok Glavan jezikovni pregled Mojca Blažej Cirej oblikovanje in prelom Maj Blatnik, Mia Sivec založnik  Narodna in univerzitetna knjižnica ISBN 978-961-7091-49–6 cena 28 €   Naroči knjigo   O knjigi Bibliografija vinjet in napovednikov Mikija Mustra obsega popis vinjet in napovednikov za stripe in slikanice, katerih avtor je Miki Muster. Izbor sta avtorja omejila na prve objave stripov, ki so izhajali v slovenskih časnikih med letoma 1952 in 1973, in sicer v Poletovih podobah in povestih (1952), Petkovi panorami (1953), Tedenski tribuni (1953–1968), Slovenskem poročevalcu (1954–1959), Delu (1959–1960) in Ljubljanskem dnevniku (1960–1961). Bibliografija je sestavljena iz slikovnega in opisnega dela ter urejena kronološko, tako da si posamezne enote sledijo po datumu objave oz. pri podlistkih po datumu objave prvega dela stripa. Bibliografijo sestavlja 160 enot, pri 70 je Miki Muster v celoti sam avtor, pri 90 pa je avtor risb za zgodbe drugih avtorje. Med Mustrovimi stripi so najbolj prepoznavne Zvitorepčeve prigode, nato pa tudi Jakec in Ali Aga ter Trebuško plahun in njegova družina; med ilustracijami, s katerimi je opremil zgodbe drugih avtorjev, pa najdemo Doživljaje male Lupinice, Čebelico Majo, Poslednjega Mohikanca, Kazama, Medvedka Neewo, Tivolske junake ter denimo Sienkiewitzevo Skozi pustinje in puščave. Rok Glavan, soavtor Bibliografije, v predgovoru označi vlogo Mustrovih napovednikov kot edinstvenih vizualnih predzgodb o prihajajočih stripovskih dogodivščinah in dodaja, da je poleg teh ustvaril tudi naslovne vinjete za te stripe in slikanice, »kjer je bila vsaka vinjeta čudovita miniaturna umetnina, v kateri so se združevali humor, dinamika in karakterizacija likov.« Ti napovedniki in naslovne vinjete so umetniški biseri, ki spremljajo objave Mustrovih stripov in razkrivajo njeg

Ta veseli dan kulture 2025

NUK, 19. november 2025 ―   Na dan odprtih vrat slovenske kulture spet vabimo v NUK   Ponovno se bliža Ta veseli dan kulture. Dan, ko tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici odpremo vrata praznovanju slovenske ustvarjalnosti. 3. decembra odpiramo vrata vsem ljubiteljem kulture, arhitekture in knjižnice. Predstavili vam bomo Plečnikov hram učenosti in opozorili na ideje, ki jih je mojster arhitekt uresničil v svoji knjižnični palači. Seznanili vas bomo z glavnimi nalogami NUK in njenim poslanstvom ter opozorili na pomembnejše dogodke iz preteklosti. Posebno pozornost bomo namenili tudi 20. obletnici delovanja portala Digitalne knjižnice Slovenije in vas povabili na ogled prostorov Oddelka za digitalne vsebine, kjer vam bomo prikazali postopek digitalizacije gradiva. Vabljeni tudi na ogled razstave A vi rišete Mikija Mustra? ob 100. obletnici rojstva legende slovenskega stripa. Miki Muster je v strip pripeljal pustolovščino, humor in ščepec satire. Zvitorepec, nagajivi lisjak, Lakotnik, nerodni, a srčni volk, in Trdonja, modri želvak, vas popeljejo skozi čarobni svet Mustrovih ilustracij, stripov in animiranih filmov. Predstavljamo izbor iz bogatih zbirk NUK in dragocenega gradiva donacije Cirila Galeta - redke izdaje, ilustrirane knjige, stripe, originalne risbe in animacije. Prava paša za oči in dušo za vse, ki so z Mustrom odraščali, in za nove rodove, ki njegov svet šele odkrivajo. V sredo, 3. decembra 2025, vas prijazno vabimo na obisk NUK: 10.00 Voden ogled po razstavi A vi rišete Mikija Mustra? 11.00 Ogled in predstavitev NUK, Oddelka posebnih zbirk – Slikovne zbirke, dLib in postopka digitalizacije 17.00 Ogled in predstavitev NUK, Oddelka posebnih zbirk – Slikovne zbirke, dLib in postopka digitalizacije 18.00 Voden ogled po razstavi A vi rišete Mikija Mustra? Udeležba je brezplačna, zaradi prostorskih omejitev pa prosimo za predhodne prijave na dogodki@nuk.uni-lj.si (sporočite, ali se boste udeležili dopoldanskega ali popoldanskega programa). Pridružite se nam

A vi rišete Mikija Mustra?

NUK, 12. november 2025 ―   A vi rišete Mikija Mustra? 2. december 2025–25. april 2026, razstavna dvorana NUK   Narodna in univerzitetna knjižnica se z razstavo A vi rišete Mikija Mustra? pridružuje dogodkom ob 100. obletnici rojstva Mikija Mustra (1925–2018), priljubljenega ustvarjalca slovenskega stripa in izjemnega ilustratorja, ki je zaznamoval več generacij bralcev in gledalcev. Predstavljamo izbrano gradivo iz bogatih knjižničnih zbirk NUK ter izjemno donacijo Cirila Galeta, dolgoletnega založnika in poznavalca Mustrovega opusa. Obiskovalci lahko občudujete Mustrove stripovske klasike - Zvitorepca, Trdonjo in Lakotnika, ki so postale del skupnega spomina, pa tudi redke publikacije, knjižne ilustracije in originalne risbe, ki razkrivajo avtorjevo mojstrstvo, ustvarjalno širino in predanost risbi. Posebno mesto namenjamo tudi Mustrovemu delu na področju animiranega filma, ki je pomembno sooblikovalo zgodnjo slovensko animacijo tako na področju risanega filma kot tudi oglasnih sporočil. Razstava v NUK se vsebinsko dopolnjuje z razstavo v Mestnem muzeju Ljubljana, ki podrobneje predstavlja Mustrovo življenje, osebno zgodbo in razvoj njegove umetniške poti. Skupaj ponujata celosten vpogled v življenje in delo umetnika, ki je s svojim edinstvenim slogom, humorjem in kritičnostjo pomembno zaznamoval slovensko vizualno kulturo 20. stoletja. Vabljeni na razstavo, ki odpira vrata v čarobni svet Mikija Mustra – ustvarjalca, ki je z vsako risbo postajal legenda. Odprtje razstave Razstavo A vi rišete Mikija Mustra? smo odprli v torek, 2. decembra 2025, ob 18.00, v avli pred Veliko čitalnico NUK. Na odprtju so nas nagovorili ravnateljica NUK dr. Jana Kolar, direktorica Direktorata za ustvarjalnost Barbara Koželj Podlogar ter avtorja razstave Rok Glavan in Samo Kristan. Za glasbeno obogatitev je poskrbel Trio Firšt z aranžmaji, ki so jih pripravili posebej za ta dogodek.  Bibliografija vinjet in napovednikov Mikija Mustra Pripravili smo izdajo Bibliografije vinjet in nap

test unesco

NUK, 4. november 2025 ― 2022 Nacionalna lista Spomina sveta UNESCO za leto 2022 Nacionalna lista Spomin sveta UNESCO   slika (za večji prikaz kliknite na sliko) enota ustanova 1. Povzdig svobodnih Žovneških v grofe Celjske; Original, pergament, 40 x 63 cm, majestetni pečat rimsko-nemškega cesarja Ludvika IV. Bavarskega na rumeno-rdeči pleteni svileni vrvici, nemški jezik. Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1063, Zbirka listin, št. 4065 (foto: Arhiv RS) Serija listin grofov Celjskih 1262–1456 Arhiv Republike Slovenije 2. Lastnoročno napisano pismo Primoža Trubarja kranjskim deželnim stanovom, v katerem jim 26. januarja 1561 iz Tübingena sporoča, da sprejema njihovo povabilo v Ljubljano (Foto: Arhiv RS). Original, papir, 32 x 21 cm, 4 strani. Arhiv Republike Slovenije, SI AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, I. reg., šk. 87–99 (fasc. 54/1–54/15); Trubarjevo pismo šk. 89 (fasc. 54/3), sn. 1, str. 393–396. (foto: Arhiv RS) Korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev druga polovica 16. stoletja Arhiv Republike Slovenije 3. Statut mesta Ptuja; Ptuj, 5. 8. 1513; original, pergament, 30,5 x 22 cm, lesene platnice, prevlečene z rjavim usnjem, 48 listov, nemški jezik. Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI ZAP 70, Zbirka rokopisov, R-69. (foto: Zgodovinski arhiv na Ptuju) Ptujski mestni statut 1513 Zgodovinski arhiv na Ptuju 4. Stiški rokopis, okoli leta 1428; hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, (foto: Narodna in univerzitetna knjižnica) Stiški rokopis okoli leta 1428 Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5. Prešerniana; hrani Narodni muzej Slovenije. (foto: Tomaž Lauko) Prešerniana prva polovica 19. stoletja Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Narodni muzej Slovenije 6. Knjižnica frančiškanskega samostana, Novo mesto, 1469–1800 (v sklopu Frančiškanskega samostana,

Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti Narodna in univerzitetna knjižnica, 2. del

NUK, 3. oktober 2025 ― naslov Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti Narodna in univerzitetna knjižnica, 2. del avtor ddr. Nataša Golob recenzenta Matjaž Bizjak in Janez Mlinar oblikovanje in prelom Studio Jančič založnik  Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Narodna in univerzitetna knjižnica število strani 278 ISBN 978-961-268-114-2 cena 23 €   Naroči knjigo   O knjigi Delo na 278 straneh prinaša nadaljevanje sistematičnega evidentiranja in katalogiziranja fragmentov rokopisov, ki jih najdemo v zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice. Vključuje obsežen tematski uvod in kritično obravnavo dosedanje literature in omemb v kodikoloških opisih. Ddr. Golob eruditsko in pronicljivo niza ugotovitve raziskovanja fragmentov, ki jih razkrivajo še posebej pisave, vezave in podatki pod platnicami kot izjemno dragoceni viri za preučevanje posameznih enot. Popis pa poleg podrobne obravnave več kot 80 rokopisnih fragmentov prinaša tudi obsežno bibliografijo ter register osebnih in krajevnih imen, s katerima kliče k nadaljnjim raziskavam.   »Pergamentni kosci razdeljenih rokopisov se nemalokrat povezujejo, sestavijo v okruške, ki postanejo zbor podatkov o rokopisih, ki so končali svojo, v srednjem veku zelo pomembno pot. ddr. Nataša Golob        Avtorica ddr. Nataša Golob o katalogu Katalog srednjeveških rokopisnih fragmentov, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, je tokrat namenjen predstavitvi preostankov nekdanjih rokopisnih kodeksov, ki so jih knjigovezi 17. in 18. stoletja uporabili kot prevleke platnic ali pa so jim dali še preprostejšo vlogo, da so kot eno ali dvoslojni ovitki varovali knjižne bloke tiskanih knjig. Kakršen koli je njihov videz zdaj, vedno znova ugotavljamo, da gre za liste iz rokopisov, ki so nastali v italijanskih in francoskih krajih, največ fragmentov pa je iz območij, kjer je bila doma pisava avstrijskih in nemških šol, a ta dela s

Forma perennis, Jože Plečnik kot grafični oblikovalec

NUK, 1. oktober 2025 ― naslov Forma perennis, Jože Plečnik kot grafični oblikovalec / Jože Plečnik as a graphic designer avtor Andrej Hrausky strokovni sodelavec Mag. Marijan Rupert jezikovni pregled Mojca Blažej Cirej oblikovanje Mia Sivec založnik  Narodna in univerzitetna knjižnica ISBN 978-961-7091-47–2 cena 12 €   Naroči knjigo   O knjigi Jože Plečnik (1872–1957) je prav gotovo najpomembnejši slovenski arhitekt. Njegovo delovanje ni bilo omejeno le na ozko arhitekturno področje. Bil je tudi urbanist, ukvarjal se je z oblikovanjem interierja, pohištva in s sakralnega posodja. Skoraj ni področja, na katerem ni pustil svojega ustvarjalnega pečata. Njegovo delovanje na področju grafičnega oblikovanja pa je danes večinoma prezrto. Dvojezična (slovenska / angleška) monografija Forma perennis, Jože Plečnik kot grafični oblikovalec spremlja istoimensko razstavo, ki je v Narodni in univerzitetni knjižnici na ogled med 16. septembrom in 15. novembrom 2025. Ta želi priznanega in svetovno znanega arhitekta predstaviti v vlogi grafičnega oblikovalca. Spremlja Plečnika, ki se je že od let, preživetih na Dunaju, srečeval in vpenjal v delo grafičnega oblikovalca – v ustvarjalnem delu, ki ga je tudi po vrnitvi v domovino preko različnih projektov in sodelovanj neprestano spremljalo. Monografija izčrpno in sistematično sledi tej zgodbi, popisuje Plečnikovo delo grafičnega oblikovanja in ga postavlja v širši kontekst njegovega življenja in odnosov s sodobniki. Avtor besedila in razstave je arhitekt Andrej Hrausky, ki se že vrsto let posveča raziskovanju življenja in dela Jožeta Plečnika. Besedilo v monografiji dopolnjujejo slikovne reprodukcije del Plečnikovega grafičnega oblikovanja, ki sega od manjših znakov, oramentov, knjižnih oprem in naslovnic do znamenitega plakata, ki ga je Plečnik leta 1905 izdelal za razstavo Secesije.   »Arhitekti večinoma poznajo njegovi knjigi Architectura pe

Forma perennis

NUK, 1. september 2025 ― Forma perennis Jože Plečnik – grafični oblikovalec 16. september–15. november 2025, Razstavna dvorana NUK Arhitektura najpomembnejšega slovenskega arhitekta je svetovno priznana in z njo se ukvarjajo številni pisci in kritiki. Vemo, da ga ni zanimala le arhitektura, temveč tudi risba, oblikovanje in s tem povezan razvoj umetnih obrti. To ni naključje, saj je bilo ob koncu 19. stoletja, ko je Jože Plečnik prišel na Dunaj, aktualno gibanje Arts and Crafts. Izhajalo je iz Velike Britanije in se je zavzemalo za ohranjanje tradicionalnih obrti in njihovo tesno povezavo z umetnostjo. Tudi dunajska secesija, ki ji je pripadal tudi Plečnik, je izhajala iz podobnih izhodišč.  Plečnik se je posvečal ohranitvi domače obrtne tradicije, od obdelave lesa, kamna, umetnega kovaštva, rezbarstva ter pasarstva, in jo s pridom vključeval v svoje arhitekturne projekte. Posegel je tudi na področje grafičnega oblikovanja, ki pri nas ni imelo prave tradicije, saj se je pričelo razvijati šele s književnimi izdajami slovenske moderne. Ko se je leta 1921 vrnil v Ljubljano, sta ga k sodelovanju povabila Fran Saleški Finžgar in France Stele. Nastalo je plodno sodelovanje, ki je prenovilo naše knjižno oblikovanje. V nasprotju s slikarji, ki so knjige bogatili s svojimi ilustracijami, je Plečnik tiskovine oblikoval »tektonsko«, kjer že kompozicija različnih črk in postavitev stavka ustvarja prepričljivo grafično rešitev. Številni poznajo njegovi knjigi Architectura perennis in Napori, a verjetno bolj zaradi objavljenih arhitekturnih načrtov, kot pa zaradi odlične grafične podobe. Nekateri občudujejo tudi Finžgarjevo Makalonco in morda še katero od knjig, ki jih je oblikoval. Pravi pomen Plečnika kot grafičnega oblikovalca pa je danes večinoma prezrt. K temu je pripomogel tudi sam, saj se ni želel izpostavljati kot avtor. Prepričan je bil, da mora vsako avtorsko delo samostojno prepričati s svojo kvaliteto, ne pa vzbujati pozornosti z imenom uveljavljenega avtorja. Kljub temu je

Poletna razstava Hranimo misli

NUK, 7. julij 2025 ―   Poletna razstava Hranimo misli razstavna dvorana NUK 7. julij–9.avgust 2025   V NUK smo že več kot 250 let zavezani oskrbovanju slovenskega naroda z duhovnim bogastvom in nastajanju novega znanja. Predano zbiranje gradiva danes sestavlja temeljno nacionalno zbirko slovenike, zbirko temeljne študijske literature in zbirke posebnega knjižničnega gradiva. Hranimo že več kot 3.000.000 enot gradiva. Delček raznovrstnega gradiva, tudi izjemne posebnosti, si lahko ogledate do 9. avgusta v razstavni dvorani. Izbrali so ga skbniki Rokopisne zbirke, Zbirke starih tiskov, Glasbene zbirke, Kartografske zbirke, Slikovne zbirke, Zbirke drobnega tiska in sive literature, Filmske zbirke in Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu. Na razstavi izpostavljamo posebne zanimivosti, denimo Dnevnik Josipine Urbančič Turnograjske, posvetilo Ivana Cankarja Adi Kristan, darilno izdajo Faksimila avtoriziranega prepisa Beethovnove 6. simfonije, štiri nekdaj prepovedane knjige iz D-fonda, knjigo Tractatus insignis De reintegrationo feudorum, ki je vezana v rokopisno vezavo, tudi minimalistično, a elegantno izdajo Schönlebnove Tractatus geminus de mysteriis Dominicae passionis iz 1673. Tu je tudi natisnjen zemljevid Slovenija in turistična karta, ki je za promocijske namene izšla pred skoraj 30 leti. Prav poseben spomin na pretekle dni in življenjski slog pa nam pričarajo slikovna gradiva in drobni tiski Gorenja in Kolinske, modni katalogi Alpine, Astiba, Kroja in Mure, vabila na Bled, v Rimske toplice in Piran. Seveda nismo pozabili niti na nogomet. Bogato, barvito in raznoliko gradivo iz zbirk NUK pripoveduje večplastne in razgibane zgodbe. O času, ko je nastalo ali usodah, ki so ga doletele. O skrivnostih in idejah, ki ga hrani. O njegovih lastnikih in preteklosti. In seveda o življenju nas in naših prednamcev. Zbirka gradiva NUK bo vedno temeljni del odgovora na vprašanje kako hranimo misli. Zgodovina in dejavnosti knjižnice so predstavljeni na st

Dobrodošli doma 2025

NUK, 29. maj 2025 ―   Dobrodošli doma - Dobrodošli v NUK 19. 6. 2025 Dobrodošli doma je tradicionalno srečanje Slovencev iz zamejstva, izseljenstva in domovine, ki v Slovenijo pripelje rojake iz bližnjih in daljnih krajev. Letos bo srečanje potekalo v Novi Gorici - evropski prestolnici kulture med 13. junijem in 3. julijem. NUK že vrsto let sodeluje pri programu srečanja, saj smo knjižnica vseh Slovencev, ki ne le zbira, hrani in posreduje tudi gradivo, ki ga naši rojaki ustvarijo izven meja naše domovine, temveč tudi aktivno vzdržujemo stike s slovenskimi skupnostmi in posameznimi Slovenci širom sveta. Letošnje srečanje z izseljenci v NUK bomo obogatili z ogledom komedije A. P. Čehova Tragik po sili v izvedbi gledališke skupine Slovenska vas iz Buenos Airesa. Udeležence srečanja v NUK gostili že v četrtek, 19. junija. Osrednja prireditev s pevskimi, plesnimi in igralskimi nastopi rojakov iz vsega sveta ter s pravo slovensko veselico z Ansamblom Saša Avsenika bo v nedeljo, 22. junija 2025.   četrtek, 19. junij, ob 18.00 (kavarna NUK) NUK bo tudi letos gostila druženje z izseljenci. Udeležence večera bo nagovorila ravnateljica dr. Jana Kolar; skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu Helena Janežič pa bo predstavila delovanje izseljenske zbirke. Na sporedu bosta še komedija Tragik po sili in glasbena točka tenorista Andreja Rustje. Večer bomo zaključil ob prijetnem druženju v prostoru kavarne in atrija NUK. Prijazno vabljeni na vseslovensko srečanje v NUK.   A.P. Čehov: Tragik po sili (komedija v enem dejanju) S komično enodejanko Tragik po sili med nas prihajajo argentinski Slovenci iz Buenos Airesa. Dani Grbec, odličen in priznan amaterski gledališki igralec, je v sodelovanju z Borisom Rotom na oder postavil prizor iz podeželskega življenja, ki ga je Anton P. Čehov zapisal ob koncu 19. stoletja. Tema je še kako aktualna tudi danes: žrtvovano življenje, ovire, obveznosti, pomanjkanje odločitev in nakopičena nesreča so gonilne sile,

Dragocenosti iz preteklosti

NUK, 24. april 2025 ― DRAGOCENOSTI IZ PRETEKLOSTI razstava dijaških del s tematiko iz pravljice Makalonca (24.april 2025–, Kavarna NUK) Zgodb o naklonjenosti in iskrenem prijateljstvu ne beremo samo v pravljicah; lepo je, da se kdaj pa kdaj zarišejo tudi v resničnem življenju ljudi. Fran Saleški Finžgar in Jože Plečnik sta z Makalonco ustvarila delo, ki nas očara z izčiščeno pripovedno besedo in mojstrsko dovršeno grafično podobo. V uvodu, ki ga je Finžgar zapisal ob drugi knjižni izdaji leta 1958 vidimo, kako je pisatelja in arhitekta bogatilo tudi iskreno in dolgoletno prijateljstvo. Motiv o zvesti ljubezni in predanosti je rdeča nit, ki prepleta dogajanje v omenjeni ljudski pripovedi. Zgodba govori o pogumnem kraljeviču in vitezu Petrusu, ki očara prelepo cesarično Makalonco. Skupaj pobegneta iz kraljestva njenih staršev ter se po številnih nezgodah in dolgi ločitvi zopet srečata na Petrusovem dvoru, kjer Makalonca opravlja službo spletične. Sledi srečen konec s poroko, kot se za pravljico spodobi.        Vstop v pravljični svet ljudske pripovedi je dijakom predstavljal velik izziv. Naloge so se lotili na dva načina. Skupina dijakov iz drugega letnika je posamezne izbrane prizore predstavila skozi ilustracijo, kjer so se osredotočali na likovna izrazna sredstva ter svoje rešitve predstavili v živobarvnih podobah. Dijaki tretjega letnika so v svojih delih raziskovali mrežne sisteme ter ritmičnost oblik v grajenju kompozicije. Motive svojih del so iskali v izbrani pripovedi, kot tudi v Plečnikovih grafičnih podobah, ki dopolnjujejo in soustvarjajo strani v knjigi. Fran Saleški Finžgar se je pri snovanju pripovedi opiral na staro ljudsko pravljico, ki jo je slišal še kot mlad študent na svojih popotovanjih po slovenskih planinah. Nastanek zgodbe bi lahko iskali v arabskih pravljicah iz Tisoč in ene noči, ji sledili preko Kitajske in nazaj do evropskega prostora. Preko ustnega izročila se je pripoved ohranila do danes. Po zaslugi Frana Saleškega Finžgarja jo lahko prebiramo
In memoriam Stane Bahor (1953–2025)

In memoriam Stane Bahor (1953–2025)

NUK, 18. februar 2025 ― Prezgodaj nas je zapustil Stane Bahor. Ko sem ga obiskal lani poleti, si nisem mislil, da ga vidim zadnjič. Poslavljam se od mentorja, starejšega sodelavca, ki me je veliko naučil v času, ko sva skupaj delala v Centru za razvoj knjižnic Narodne in univerzitetne knjižnice. Hvaležen sem mu za marsikateri uvid, pomoč in dolge debate. Njegov prispevek k razvoju Narodne in univerzitetne knjižnice ter slovenskih knjižnic je zelo pomemben. V NUK se je zaposlil leta 1984, začel je z urejanjem Centralnega kataloga slovenskih knjižnic. V drugi polovici osemdesetih letih se je ukvarjal s takrat ključno razvojno nalogo, uvajanjem avtomatizacije knjižničnega poslovanja najprej v NUK potem pa tudi v drugih knjižnicah. Po končani uvedbi avtomatizacije v tekoče poslovanje knjižnice se je posvetil retrospektivni konverziji listkovnih katalogov s ciljem, da bi računalniški katalog odražal celovito sliko knjižnične zbirke. Kasneje je potek uvajanja avtomatizacije opisal v strokovnih objavah. Od leta 1999 je delal v Državni matični službi za knjižničarstvo oziroma v Centru za razvoj knjižnic. Delo sistemskega administratorja je zamenjal z delom svetovalca. Na področju šolskih knjižnic se je aktivno zavzemal za njihov razvoj in veljavo v šolskem prostoru. Njegova prizadevanja so bila vsestranska - pripravljal je strokovne priročnike, prispevke, poročila o razvoju, pravilnike, standarde, vodil je meritve razvitosti šolskih knjižnic itn. Ukvarjal se je tudi s področjem specialnih knjižnic. Že v letu 1993 se je posvečal avtomatizaciji muzejskih knjižnic, knjižnic zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine in knjižnic galerij, da bi se vključile v enoten knjižnični informacijski sistem. Še posebej so ga zanimale samostanske in druge teološke knjižnice v Sloveniji. Pripravil je poročilo o njihovem stanju, na ta način si je prizadeval ozavestiti splošno in strokovno javnost o njihovem pomenu, deležnike pa o skrbi za ohranjanje kulturne dediščine. Na to temo je tudi magistriral in

Pridobitve knjižnične zbirke NUK v letu 2024

NUK, 27. januar 2025 ―   Knjižnična zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice šteje več kot 3 milijone enot gradiva in je izjemnega pomena, saj vključuje temeljno nacionalno zbirko sloveniko, temeljno zbirko znanstvene literature in posebne zbirke knjižničnega gradiva. Pridobitve, ki jo vsako leto bogatijo, so izjemnega pomena. Posebno vlogo v izgradnji te zbirke ima obvezni izvod, ki je del pridobivanja gradiva že več kot 200 let, prav tako tudi znanstvena literatura, ki je v knjižnici osrednjega pomena že od začetkov licejske knjižnice, predhodnice NUK, ustanovljene za študijske in raziskovalne potrebe javnosti, še posebno profesorjem in študentom liceja. V posebne zbirke knjižničnega gradiva pa so v NUK organizirane specializirani fondi, za katere skrbijo sodelavci, ki imajo nad posameznim področjem odličen pregled. Gradivo teh fondov zbirko NUK dopolnjuje v odlično knjižnično zbirko, namenjeno tudi poglobljenemu in znanstveno-raziskovalnemu delu.   Pridobitve, ki pomembno gradijo našo zbirko, in v NUK pridejo kot darovi ali nakupi, so raznovrstnih formatov, starosti in količin, shranjeni na različnih nosilcih in namenjeni različnim iskalcem informacij, a prav vse ponujajo nove in izvrstne priložnosti za študij in raziskovanje posameznega avtorja, vsebine dela ali obdobja, v katerem je deloval. Mednje spadajo zapuščine, ostaline in arhivi, ki so pomembne priče umetniškega ali znanstvenega procesa in tudi ostalo tiskano ter rokopisno gradivo, vezano na kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda. Predstavljamo vam izbor pridobitev zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 2024.   DAROVI Tudi v letu 2024 smo knjižnično zbirko NUK obogatili z raznovrstnim gradivom. Rokopisna zbirka je pridobila veliko število novih rokopisnih zapuščin in posameznih avtografov, skupaj 53 enot. Med njimi so zapuščine znanih in pomembnih slovenskih književnikov ter drugih ustvarjalcev in učenjakov, ki so se ukvarjali s pisanjem ali širšim področjem knjige in humanistike. Med p
še novic