NUK, 19. november ―   Na dan odprtih vrat slovenske kulture spet vabimo v NUK   Ponovno se bliža Ta veseli dan kulture. Dan, ko tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici odpremo vrata praznovanju slovenske kulture in ustvarjalnosti. V torek, 3. decembra 2024, vas prijazno vabimo na obisk NUK: OGLED KNJIŽNICE Ob 11.00 bo na sporedu voden ogled Narodne in univerzitetne knjižnice in razstave Hranimo misli - že 250 let. Predstavili bomo tudi Plečnikovo knjižnico in opozorili na ideje, ki jih je mojster arhitekt uresničil v svoji knjižnični palači. Zgodbe knjižnice, njenih zakladov in arhitekture ter dogodkov 250-letne zgodovine bodo skozi sprehod po NUK odlična priložnost za naše skupno praznovanje dneva odprtih vrat slovenske kulture. Ogledali si bomo Zdravljico. V razstavni dvorani nam jo bo predstavil Samo Kristan, skrbnik Rokopisne zbirke NUK. Med knjižničnimi zakladi imajo namreč prav poseben pomen tiskane in prevodne izdaje Zdravljice kot tudi obsežna rokopisna zapuščina največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. V slednji hranimo tudi štiri pesnikove rokopise Zdravljice. Na pesnikov rojstni dan bomo v posebni vitrini v razstavni dvorani NUK razstavili izvirna delna rokopisa prvih šestih kitic (Ms 1428) in zadnjih dveh kitic (Ms 471 št. 12) Zdravljice. Rokopis Franceta Prešerna si boste lahko ogledali tudi samostojno med 10.00 in 18.00. PREDAVANJE DR. DRAGANA BOŽIČA Ob 17.00 pa vas vljudno vabimo na predavanje dr. Dragana Božiča, ki nam bo predstavil Zdravljico v zgodovinskem kontekstu njenega nastanka, ko jo je pesnik novembra 1844 napisal v devetih kiticah še v bohoričici, nato pa kmalu močno izboljšal do različice, ki jo je cenzura zavrnila. Pesem je smela priti v javnost šele po njeni ukinitvi marca 1848.  Predavatelj bo tudi pojasnil, kako sta celotna pesem oziroma samo sedma kitica postali himna Republike Slovenije. Predavanje bo v sejni sobi v prvem nadstropju NUK. Udeležba na obeh dogodkih je brezplačna, zaželene pa so predhodne prijave na d

NUK, 18. november ― Hranimo misli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu November je mesec, ko se ljubitelji knjige, branja in kulture nasploh tradicionalno zberemo na Slovenskem knjižnem sejmu. Tudi letos bo tako. Gospodarsko razstavišče bo od 26. novembra do 1. decembra 2024 srečališče vseh zgoraj naštetih. Narodna in univerzitetna knjižnica bo svojo dejavnost in publikacije predstavila v dvorani Kocka/A2. Naša stojnica (desno od vhoda, na mestu 43, ob prizorišču Pogovorne postaje) bo v znamenju 250. obletnice začetkov knjižnice, ki jo letos obeležujemo na različne načine, od dogodkov, konferenc, predavanj in razstav. Izvedeli boste vse, kar vas zanima o NUK, na prodaj pa bosta tudi monografija Hranimo misli - že 250 let, ki smo jo izdali v letošnjem prazničnem letu, in najnovejša knjiga ddr. Igorja Grdine Prešeren, politika in poezija, ki pesnikovo življenje in delo, še posebno pa njegovo Zdravljico, umešča v širši kontekst dogodkov prve polovice 19. stoletja. Odlična knjiga je nastala ob razstavi, ki smo jo lani pripravili v Frankfurtu. Dopolnjuje jo mapa s faksimili štirih rokopisov Prešernove Zdravljice iz pesnikove zapuščine v NUK. Na stojnici bo mogoče kupiti tudi beležko Plečnik. Vse navedene publikacije boste lahko kupili s sejemskim 20 % popustom. Levo od vhoda v dvorano Kocka si boste lahko ogledali tudi razstavo Hranimo misli - že 250 let na desetih panojih, ki predstavlja izbor dogodkov, ki so pisali zgodbo naše knjižnice. Pogledali smo v preteklost in spomnili na dogodke, ki so oblikovali razvoj knjižnice, gradnjo zbirke in storitev za uporabnike: med drugim si boste ogledali, kako so tudi niti nesrečnih naključij tiste, ki spletajo razvoj in spomin naše knjižnice in kako so se z njimi spoprijemali naši izjemni prednamci ter nam s tem utirali pot naprej. Tu so tudi zanimive zgodbe knjižnične zbirke in njenih največjih dragocenosti, prebrali boste, kako zbiramo in skrbimo za zaklade pisne kulturne dediščine. In zgodbe ohranjanja ogroženega gradiva, popisovanja sloven

NUK, 8. november ― naslov Prešeren, politika in poezija: znanstvena monografija s faksimili iz Prešernove zapuščine avtor ddr. Igor Grdina recenzenti dr. Urška Perenič, dr. Mira Miladinović Zalaznik, dr. Andrej Rozman jezikovni pregled Urša Fujs oblikovanje in prelom Maj Blatnik in Mia Sivec založnik  Narodna in univerzitetna knjižnica število strani 110 + mapa s faksimili Prešernovih rokopisov Zdravljice ISBN 978-961-7091-39-7 cena 39 €   Naroči knjigo   O knjigi Monografija Prešeren, politika in poezija je nastalo v letu 2023, ko je bila Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma. Tega leta je minilo tudi 175 let od prve objave Zdravljice, posebej pomembne pesmi izpod peresa prvaka slovenskega Parnasa, Franceta Prešerna. Ob tej priložnosti smo v sodelovanju s SKICA Berlin, Slovenskim kulturnim centrom Berlin (Veleposlaništvo Republike Slovenije v Berlinu) in Nemškim muzejem romantike v Frankfurtu pripravili razstavo France Prešeren in slovenska romantika. Njena avtorja sta bila ddr. Igor Grdina in dr. Urša Perenič. Ob razstavi je izšla, sprva v nemškem jeziku, tudi pričujoča monografija. V knjigi ddr. Grdina osmišlja in v širši kontekst prelomnega časa postavlja življenje in delo dr. Franceta Prešerna. Dogodke in mnoge osebnosti političnega in kulturnega življa tistega časa vpenja v zgodbo pesnikovega življenja in zven njegovih pesmi, kot je bil slišan po njegovi smrti in odzvanja še danes. Začenši s Prešernovimi zadnjimi dnevi in analizo pešanja absolutističnega sistema v poznih predmarčnih letih knjiga razvija pesnikov pogled na revolucijo in odnos do pravičnosti, tudi njegovo stališče, da je prišla generacijo prezgodaj; razkriva Prešernov oddaljeni pogled na francoske predsedniške volitve in njegova mnenja obravnava tudi s stališča advokata, ne zgolj literarnega ustvarjalca; pomudi se pri njegovem odnosu do razumevanja suženjstva. S Prešernom kot slove

NUK, 16. oktober ― Hranimo misli v Jakopičevem sprehajališču   250. obletnico začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice obeležujemo tudi v Jakopičevem sprehajališču, kjer smo na ogled postavili priložnostno razstavo 80 plakatov, ki predstavljajo zgodbe iz preteklosti naše knjižnice, največje zaklade naše zbirke ter raznovrstnost gradiva, ki ga hranimo in dejavnosti, ki jih opravljamo. Predstavitev, ki smo jo pripravili na Krakovskem nabrežju, smo za Jakopičevo sprehajališče priredili, obogatili z dodatnimi plakati in pripravili predstavitev neprecenljivih, nezamenljivih ter preprosto lepih knjižnih in drugih posebnosti, ki jih hranimo v svoji zbirki.  Spoznali boste najstarejši kodeks, Calendarium portatile iz leta 1415, unikaten fragment Costerja, Megiserjev štirijezični slovar, Cankarjev rokopis Jakoba Rude, Kaiserjevo veduto Maribora, nastalo okoli leta 1820, in mnoga druga dela, ki razkrivajo bogastvo zbirke NUK. V podobe ujeto gradivo, zbirke, spomini, arhitektura, infografike, pretekli in prihodnji obrazi knjižnice so del naše pripovedi, vrednot, poslanstva in vizije za bodočnost. Tudi ta razstava, tako kot tista, s katero smo gostovali na Krakovskem nasipu, odkriva NUK kot preplet preteklega, današnjega in tistega, kar še prihaja; raznolikost nalog in pomembno poslanstvo knjižnice, skrbnost preteklih in današnjih knjižničarjev ter vlogo knjižnice pri zbiranju, ohranjanju in posredovanju zapisanih sledi bogate slovenske ustvarjalnosti. Razstava je del praznovanja Hranimo misli - že 250 let in prinaša del odgovora na vprašanji, kaj je Narodna in univerzitetna knjižnica in kako hranimo misli. Na ogled bo do 20. novembra 2024.                     Razstava je nastala v sodelovanju s Turizmom Ljubljana.   DefaultHide

NUK, 3. julij ― naslov Narodna in univerzitetna knjižnica Hranimo misli - že 250 let  zbrala in uredila  Tomaž Bešter in Helena Janežič fotografije Maj Blatnik, Milan Štupar, Anja Peternelj, Arhiv RS, arhiv NUK jezikovni pregled Lea Felicijan oblikovanje Maj Blatnik in Mia Sivec izdajatelj in založnik  Narodna in univerzitetna knjižnica število strani 114 ISBN 978-961-7091-40-3 cena 10 €   Elektronska naročilnica O knjigi predgovor ravnatelja NUK Viljema Lebana 114 strani pregled preteklih mejnikov, sodobnega delovanja NUK in pogled naprej bogato slikovno gradivo: reprodukcije iz gradiva NUK, fotografije z dogodkov in pregledne infografike  seznam literature za branje o NUK Monografija Narodna in univerzitetna knjižnica: Hranimo misli - že 250 let je nastala v prazničnem letu 2024, ko NUK praznuje četrt tisočletja začetkov knjižnice. Publikacija prinaša pregled pomembnih zgodovinskih mejnikov in dejavnosti, ki jih opravljamo. V trodelni strukturi (zbiramo, hranimo, posredujemo) je predstavljen osnovni oris preteklega in današnjega delovanja knjižnice ter pogled v prihodnost. Besedila spremlja izbrano slikovno gradivo z dogodkov in predstavitev, iz gradiva in spleta ter prostorov knjižnice, misli sodelavcev ter zanimivih statističnih prikazov. Knjiga spremlja dogodke in razstave ob 250. obletnici začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice. Publikacija in razstava sta nastali v okviru programa Narodne in univerzitetne knjižnice, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.   "Vsem, ki so sooblikovali delo Narodne in univerzitetne knjižnice v preteklosti, in vsem, ki jo sooblikujejo v sedanjosti, se s to publikacijo in razstavo želimo zahvaliti za njihovo delo. Neskončno veliko njihovega znanja, požrtvovalnosti, vztrajnosti in ljubezni do jezika in kulture je vtkano v zgodbo, dolgo četrt tisočletja. Naj se ta zgodba piše še dolgo v pr

NUK, 26. junij ― Prosimo, da si pred obiskom preberete hišni red.   Poletni delovni čas 2024 Od 1. julija do 17. avgusta 2024 je NUK za uporabnike odprt po poletnem delovnem času. poletni delovni čas 2024 prostor dan in ura dan in ura   ponedeljek, torek, četrtek, petek, sobota sreda PROSTOR ZA VPIS IN IZPOSOJO, INFORMACIJSKO SREDIŠČE, ČASOPISNA ČITALNICA, PROSTOR KAVARNE NUK 9.00–14.00 9.00–17.00   poletni delovni čas 2024 prostor dan in ura dan in ura   ponedeljek, torek, četrtek, petek sreda ČITALNICA ROKOPISNE ZBIRKE (obvezna predhodna rezervacija sedeža in naročilo gradiva na rokopisnazbirka@nuk.uni-lj.si) 9.00–14.00 9.00–17.00 CENTER ZA INFORMACIJSKE STORITVE 9.00–14.00 9.00–14.00 Ker v poletnih mesecih pričakujemo povečanje števila obiskovalcev, ki si želijo ogledati Plečnikovo stavbo, bo Velika čitalnica namenjena turističnim ogledom. Za nemoten študij (pregledovanje gradiva, branje) je na voljo časopisna čitalnica (pritličje); za uporabnike čitalniških prostorov za raziskovalne namene (pregledovanje rokopisnega gradiva iz zbirke NUK) je na voljo čitalnica Rokopisne zbirke (2. nadstropje).   Ogledi Plečnikove knjižnice v obdobju poletnega odpiralnega časa (1. julij–17. avgust 2024) turistični ogledi dan ura ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota 10.00–14.00 in 14.30–18.00 nedelja, prazniki ni ogledov Vstopnina: 5 € (otroci do 15. leta starosti imajo brezplačen vstop) Ogledate si lahko osrednje stopnišče z avlo, Veliko čitalnico in razstavo Hranimo misli – že 250 let v razstavni dvorani in avli pred Veliko čitalnico. MedijiUporabniki Images: 

NUK, 29. april ― »Hranili so jih in hranimo jih tudi danes za sedanjost in bodočnost.« (Avgust Pirjevec) V mnogih začetkih, izzivih, dogodkih in naporih, ki so spremljali delovanje NUK in njenih predhodnic, se razkriva pravcati mozaik spoznanj, kaj pomeni zbiranje, hranjenje, ohranjanje in posredovanje gradiva ter skrb za mnoge javnosti – uporabnike, založnike, knjižničarje in vse obiskovalce, ljubitelje knjig, kulture in znanosti. Ta mozaik spoznanj vodi v trdne vrednote našega delovanja, prihodnost izpolnjevanja poslanstva knjižnice in hvaležen poklon zgodbi, ki se je v razsvetljenskem duhu začela pred 250 leti. Prinaša odgovor na vprašanji, kaj je Narodna in univerzitetna knjižnica in kako hranimo misli. V tem duhu smo pripravili razstavo Hranimo misli - že 250 let. Zgodbe, dokumenti, fotografije, raznovrstno gradivo, podatki skozi zgodovinski prerez in predstavitev preteklih ter sodobnih dejavnosti NUK obiskovalcem ponujajo sprehod v dvestopetdesetletni razvoj knjižnice. Razstavljamo izvirne zaklade naše zbirke; gradivo, ki je izjemnega pomena ne zgolj za našo ustanovo, temveč nagovarja kulturni in znanstveni razvoj celotnega naroda; raznovrstno gradivo, za katerega skrbimo v NUK. Na ogled postavljamo prve popise zbirke, kataloge, uradne dopise in gradivo iz zapuščin, darov in obveznega izvoda, izbor nedavno pridobljenega gradiva iz posebnih zbirk, in izbora del, ki so nastali izpod peres bibliotekarjev in drugih sodelavcev knjižnice. Razstava je zasnovana v dveh delih, pri čemer bo razstavljeno gradivo od odprtja do septembra pripovedovalo o začetkih knjižnice in zbiranju gradiva; v drugem delu pa bomo predstavili raznolikost gradiva v knjižnici, njegovega urejanja in ohranjanja. Vitrina meseca V posebni vitrini bomo vsak mesec na ogled ponudili najpomembnejša gradiva v zbirki NUK. V prvem tednu razstave (28. 5.–4. 6.) si boste lahko ogledali Stiški rokopis iz 15. stoletja, najpomembnejši slovenski srednjeveški rokopis, ki ga hranimo v NUK; konec junija (24.–29.

NUK, 2. april ― Narodna in univerzitetna knjižnica Hranimo misli - že 250 let   [razstave] [dogodki] [250 zakladov] V letu 2024 obeležujemo 250 let od začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice. Kot naslednici licejske knjižnice je njene začetke mogoče postaviti v leto 1774, ko je bilo po odločitvi Marije Terezije v javno uporabo namenjenih prvih 637 knjig. V 18. stoletju so v času razsvetljenega absolutizma začele nastajati prve javne knjižnice, ki so omogočale dostop do informacij in znanja tudi širši javnosti. Knjige iz knjižnic razpuščenega jezuitskega reda so predstavljale začetne zbirke marsikatere javne knjižnice takratnega cesarstva. Med njimi je bila tudi licejska knjižnica v Ljubljani. Letos tako v Narodni in univerzitetni knjižnici praznujemo 250 let odločitve za dostop do pisane besede in znanja. Odločitve za pot pismenosti, pot branja in družbo, ki stavi na učenje, izobrazbo, razgledanost in kritično mišljenje. Odločitve za družbo znanja in kulture. Tej odločitvi je sledilo 250 let požrtvovalnega dela za kulturni in znanstveni razvoj naroda skozi zbiranje, ohranjanje in posredovanje knjižničnega gradiva. Skozi vso svojo zgodovino je knjižnica delovala kot razvijujoč se prostor oskrbovanja slovenskega naroda z duhovnim bogastvom in nastajanjem novih znanj in vse do danes knjižnica spada med najpomembnejše osrednje kulturne in izobraževalne ustanove na našem ozemlju. Sprva licejska knjižnica, nato cesarsko-kraljeva Študijska knjižnica, Državna študijska knjižnica, Univerzitetna biblioteka in danes Narodna in univerzitetna knjižnica pišejo zgodbo neprekinjene skrbi za uporabnike in gradivo: vse od prvih dni po odprtju, ko je knjižnica sprejela le 14 dnevnih bralcev, do sodobnega časa, ko NUK letno obišče 250.000 obiskovalcev in uporabnikov. Narodna in univerzitetna knjižnica se v svoji zgodbi odstira kot simbol predanega zbiranja, strokovnega urejanja, odgovornega ohranjanja in povečevanja dostopa do znanja. Četrt tisočletno zbiranje danes sestavlja teme