Knjižnica Slovenska Bistrica, 19. november ― Ob tednu splošnih knjižnic Jernej Dirnbek je eden od dveh ustanovnih članov slovenske rok skupine Mi2, v kateri deluje še danes kot avtor besedil številnih uspešnic, pevec in kitarist, hkrati pa literarno ustvarja. Večina ljudi ga pozna kot glasbenika, vendar smo izpod njegovega peresa dobili že tri romane in več pesniških zbirk. Prvencu romana Pevci pozabljenih pesmi (2016) sta sledila še Tramp (2021) in Ledena kraljica (2022). Pogovor z gostom je vodila Mojca Plaznik Plavec. V dobri uri pogovora je obiskovalcem razkril popolnoma neambiciozne glasbene začetke, kako se je skupina skozi leta spreminjala in se širila glede na število članov. Besedila so bila v začetku vsebinsko obogatena z lokalnimi zgodbami, sčasoma pa so postajala vse bolj univerzalna. Gost je z obiskovalci delil nepozabna doživetja in dogodivščine. Tiste prijetne in tiste nekoliko manj prijetne anekdote, ki so se v teh letih pripetile na odru. S skupino Mi2 so namreč obeležili že tisoči koncert in kmalu bo trideseta obletnica njihovega delovanja. Besedila, ki jih piše Jernej Dirnbek, so vsebinsko zabavna, a vendar družbeno kritična. Z njimi pripoveduje zgodbe iz vsakdanjega življenja, hkrati pa poslušalcu postavlja zrcalo. Podobno kot besedila njegovi romani razgaljajo pomembna vprašanja današnje družbe. So nekakšna družbena parodija in opozarjanje na težave. V njegovih leposlovnih delih je glavni junak pogosto antijunak, vedno na meji, vendar do te mere, da ga ima bralec še vedno rad, saj sam pravi: »Popolni ljudje niso smešni.« Z izbranimi odlomki iz romana, ki jih je prebirala voditeljica, je avtorja izzvala v njegov značilno sproščen, nagajiv in odkrit komentar. Večer je minil (pre)hitro tudi zaradi Dirnbekovega glasbenega izvajanja, s katerim ga je bogatil. (Tanja Jakolič)  

Knjižnica Slovenska Bistrica, 5. november ―  V ponedeljek, 2. novembra 2024, je v Osrednji knjižnici Slovenska Bistrica potekalo drugo vrtnarsko srečanje v okviru Knjižnice semen. Tokrat je bila osrednja nit predavanje priprava kompostnega kupa ter še zadnja jesenska opravila na vrtu. Vrtnarska srečanja izvajata gospe Majda in Katja Temnik z Zeliščnega vrta in kmetije Majnika, ki sodelujeta s Knjižnico semen Slovenska Bistrica. Na srečanjih delita bogato znanje in osebne izkušnje s področja biodinamičnega kmetovanja. Na ponedeljkovem srečanju je gospa Majda izpostavila pomen pravilne priprave in hrambe semen, da bodo najbolje kalila. Pogosto namreč pride do mehanskih poškodb pri čiščenju semen ali nepravilnega skladiščenja, zato so semena osiromašena in nastanejo težave pri kalitvi. Za boljše razumevanje procesov v semenu, sta prikazali, kako je seme sestavljeno in kako potekajo procesi v njem ter pomen vode, temperatur ter zraka za optimalno kaljenje. Po izkušnjah je najustreznejša hramba dobro posušenih semen v steklenih zaprtih posodah, saj tako ne prihaja do velikega nihanja temperature in vlage. Da bodo semena spomladi dobro kalila, je velikega pomena ustrezna priprava zemlje, ki mora biti bogata s hranili. Predavateljica je predstavila ustrezno pripravo komposta, kje in kdaj je ustrezen čas za pripravo, kaj damo vanj, kako sestavljamo plasti, kako poteka cikel razkroja ter kako ga uporabljamo na vrtu ali njivi. V zaključnem delu je gospa Katja spregovorila še o biodinamičnem pogledu na priprave komposta ter izpostavila nekatere zanimivosti po Steinerjevi teoriji. Najbolje je, da za  kompost uporabljamo v največji meri odpadne stvari, ki ostanejo na lastni kmetiji. Človek mora poskrbeti za ustrezne pogoje, da lahko narava opravi svoje delo. Poudarila je, da je najboljša tista hrana, ki jo pridelamo sami, saj telesu nudi ustrezno energijo. Naslednje vrtnarsko srečanje bo 2. decembra 2024, ob 18.30 v Osrednji knjižnici Slovenska Bistrica. Osrednja tema bo Domača vzgoja kalčkov ter pomen 13 sveti

Knjižnica Slovenska Bistrica, 29. oktober ― V ponedeljek, 28. oktobra 2024, je v Osrednji knjižnici Slovenska Bistrica potekalo predavanje Vzorci, ki se prenašajo iz roda v rod. Predavateljica je bila domačinka Damijana Žišt, ki je predstavila tehniko »Postavitev družine«. Prisotne je v predavanje popeljala s kratko sprostitveno vajo. V uvodu je predstavila svojo življenjsko pot in odločitev, ki jo je popeljala do sedanjega dela. Damijana Žišt je doktorica znanosti, novinarka in sodelavka Inštituta za sistemske postavitve. Od začetka leta 2014 se izobražuje na področju družinskih in sistemskih postavitev po metodi Berta Hellingerja pri Nataši Čebulj, kjer je zaključila tudi intenzivni trening za moderatorje organizacijskih sistemskih postavitev. Je urednica mesečnika Inštituta za sistemske postavitve Sistemska zavedanja. Udeležuje se sistemskih postavitev tujih predavateljev doma in v tujini. Od 1997 je zaposlena v časopisni hiši Večer kot specializirana novinarka za področje črne kronike. Je avtorica štirih knjig – znanstvene monografije Utrinki za rešetkami ter knjig Zakaj sta morala umreti ta dva otroka, Kriva ali nedolžna ter Neviden svet žrtev prometnih nesreč. Osrednja nit predavanja je bila predstavitev tehnike postavitev družine. Metoda spada v kategorijo fenomenoloških tehnik in ima preko dvajsetletno zgodovino. Razvil jo je Bert Hellinger s svojim dolgoletnim delom in je razširjena po svetu v več kot 40 državah. Gre za energijsko tehniko, kjer se zdravijo odnosi v družini, saj ima vsak od nas svojo družino in prednike, kar imenujemo družinski sistem, ki mora delovati harmonično, da smo zdravi in srečni. Vendar pogosto so  v družinskem sistemu nastala trenja, ki so prekinila tok ljubezni, zato so se pojavile bolezni in nastali konflikti. Namen postavitve družine je ponovno vzpostaviti ljubezen, da lahko sedanja generacija in vse naslednje živijo v ljubezni in miru. Tehnika je primerna za vse, ki želijo razrešiti težave na področju zdravja ali bolezni, v partnerstvu, v odnosih v družini ali se

Knjižnica Slovenska Bistrica, 22. oktober ― Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica se je med letošnjimi počitnicami že četrto leto zapored pridružila BRALNEMU PROJEKTU POLETAVCI – POLETNI BRALCI, katerega nosilka je Mestna knjižnica Ljubljana. Koordinatorka projekta je Darja Kolar. Projekt Poletavci je bil tudi tokrat zelo dobro sprejet med mladimi bralci od šestega do dvanajstega leta starosti, prav tako pa tudi med njihovimi starši. Med počitnicami so izbrali 30 dni in brali 30 minut na dan. Prebrano so zapisovali v bralni seznam, starši pa so s podpisom potrdili, da so njihovi otroci res brali. Projekt Poletavci je v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in vseh njenih krajevnih knjižnicah zaključilo neverjetnih, rekordnih 300 mladih bralcev. V letošnjem poletju se je knjižnica drugič pridružila tudi projektu NajPoletavci.  Vsi, ki so šteli vsaj trinajst in ne več kot šestnajst ter so prebrali vsaj tri knjige in o njihovi vsebini tudi kaj zapisali, so postali najboljši poletni bralci. V projektu NajPoletavci smo prejeli kar 38 pravilno izpolnjenih bralnih seznamov. Prav vsi so se razveselili bralne spodbude, ki so jo vzeli zelo resno in odgovorno. Projekt poteka vsako leto od 10. junija do 10. septembra. Namen projekta je spodbujati branje in obiskovanje knjižnice tudi v času počitnic. Otroci lahko berejo karkoli (knjige, revije, časopise …). Pomembno je, da otrok vztraja pri branju tako dolgo, da ga zgodba posrka vase in mu postane zanimiva. Ob tem pa mu bogati znanje, bralne navade in govor ter širi besedni zaklad in njegovo širino obzorja. Ključnega pomena je, da otroci s pomočjo branja v projektu sami pridejo do spoznanja, da so v veščini branja napredovali in jim je le-to postalo rutina in dobra navada za vse dni v letu. Za zaključek projekta je knjižnica vsem sodelujočim podarila film Divja robotka, posnet po istoimenski svetovni knjižni uspešnici avtorja Petra Browna. Vsi sodelujoči poletni bralci so pred zaključno prireditvijo prejeli tudi priznanje in majico, ki je bila hkrati

Knjižnica Slovenska Bistrica, 11. oktober ― Pravljična ura z delavnico za otroke V okviru Knjižnice semen je v tednu otroka za male vrtnarje v četrtek, 10. oktobra 2024, potekala tretja vrtnarska delavnica za otroke. Odvila se je v okviru utečene pravljične ure z delavnico za otroke. V uvodu so otroci najprej prisluhnili izbrani pravljici, nato pa na delavnici spoznavali različna semena, njihovo nabiranje in hrambo. Po navodilih so si izdelali tudi vrečice za hranjenje semen. Najslastnejši del je sledil ob koncu druženja, ko je bila na vrsti mini degustacija pridelkov, ki so zrasli in dozoreli na vrtu Kim Mezga z Inštituta SeMe, okoljsko ozaveščanje in trajnostni razvoj, ki malo vrtnarsko akademijo tudi izvaja in vodi. (Tanja Jakolič)

Knjižnica Slovenska Bistrica, 8. oktober ― Medgeneracijsko povezovanje je pomembna oblika druženja več generacij, česar se zavedajo tudi v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Ob zaključku meseca skupnega branja, katerega letošnja tema je glasno branje v javnem prostoru, ob pričetku meseca šolskih knjižnic, katerega tematika je povezovanje skupnosti, in ob pričetku nove sezone knjižničnih pravljičnih doživetij, so v Knjižnici Makole pričeli z novim projektom Gremo po pravljico. Projekt je zasnovan na podlagi medgeneracijskega druženja, v katerem sodelujejo različna društva in javne ustanove občine Makole. Priključeni partner pri projektu je Osnovna šola Anice Černejeve Makole, sodelovali pa so Občina Makole, Gasilsko društvo Makole, Vrtec Krtek Makole, Lovska družina Makole in Turistično društvo Makole. Prav tako sta pri izvedbi prvega srečanja v projektu sodelovali Planinsko društvo Makole in Društvo upokojencev Makole. 33 udeležencev prvega srečanja novega projekta se je zbralo v prostorih Knjižnice Makole in Osnovne šole Anice Černejeve Makole, kjer je knjižničarka in idejna vodja projekta Mojca Plaznik Plavec predstavila projekt, vse prisotne pa sta pozdravili direktorica Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica Patricija Breznikar in ravnateljica Osnovne Šole Anice Černejeve Makole Silvestra Samastur. Pohodniki, bralci in poslušalci vseh generacij so se odpravili na orientacijski pohod po Makolah in okolici. Ustavili so se v prostorih Občine Makole, v gasilskem domu, vrtcu, lovskem domu, na Gradu Štatenberg, pohod pa so zaključili v izhodiščni točki, v Knjižnici Makole. Na vseh točkah so pohodnikom člani ustanov in društev glasno prebirali odlomke pravljice, ki se je ob koncu sestavila v celoto. Vso pot je pohodnike spremljala dobra volja in sproščen klepet, grelo jih je jesensko sonce, vsi od najmlajšega do najstarejšega pa so uživali v druženju in pričakovanju zaključka pohoda. Ob vrnitvi v knjižnico jih je pričakalo presenečenje, saj je Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica vse

Knjižnica Slovenska Bistrica, 3. oktober ―  Na otvoritvenem literarnem večeru v novo sezono prireditev je bila gostja slovenska pisateljica Irena Svetek, mnogim poznana predvsem po trilogiji kriminalk Rdeča kapica, Beli volk in Črni princ, najbolj branih knjig v slovenskih knjižnicah preteklo leto. Kot pisateljica se je uveljavila že prej z romani Od blizu, Sedmi val in Zaspi, mala moja, zaspi. Irena Svetek je tudi izvrstna  scenaristka, med drugim  celovečerca Skupaj ter več nanizank in nadaljevank. Avtorica pravi, da je pisanje scenarijev mnogo pripomoglo tudi k ustvarjanju tako vrhunskih kriminalk. Na vprašanje, zakaj jo tako privlačijo kriminalke, je odgovorila, da morda zato ker je njena mama bila tožilka in je slišala premnogo temačnih zgodb. Kot najstnica je prebrala večino knjig Agathe Christie in se že poskusila v pisanju kriminalke. Sedaj pa najraje gleda dokumentarce o kriminalnih dejanjih in pravi, da te kriminalke neka zasvojijo in je na splošno oboževalka tega žanra. Pri pisanju največ časa posveča karakterizaciji in razmišljanju, kaj je trenutek, ko stopiš na drugo, temačno stran. Poudarja, da pisatelji dajejo vedno sebe v roman. Pisateljica je na vprašanje, kako poteka proces pisanja, odgovorila, da se ob detajlu sproži ideja, ki je kot žogica, ki vsak dan postaja večja in večja. Veliko časa namenja raziskovanju teme in grajenju likov. Vedno si je želela napisati dobro kriminalko, kar ji je tudi uspelo, saj je s svojimi delom slovensko kriminalko dvignila na višji nivo.  Irena Svetek  trenutno piše nov roman, zgodovinsko sago 20. stoletja, ki je hkrati zgodba njene družine. Janja Pepelnak