Knjižničarji v svetu, 4. januar 2016 ― Normal 0 21 false false false SL X-NONE X-NONE Bolnica za knjige Bibliomobilnost se podaljšuje v post-mobilnost. Na prednovoletnem srečanju smo resda predvsem klepetali o manj resnih rečeh, mentorca pa ne bi dala miru, če ne bi pogovor napeljala tudi na to, kje se v naših knjižnicah da opaziti posledice pogleda čez planke.  V kratkih nekaj mesecih po povratku seveda ni bilo mogoče narediti tektonskih premikov, tistih, ki potrebujejo samo nekaj dobre volje in razumevanje sodelavcev, pa se je nabralo kar precej. V večini knjižnic se je začel resen pregled knjižne zbirke in odpis, da se bo sprostil prostor še za kaj drugega kot za knjige. Bolnica za knjige na otroškem oddelku je hit med domov prinešenimi idejami. Bolj enakopravna komunikacija z uporabniki z ramo ob rami, brez pulta, ki ločuje, so uvedli  v dveh knjižnicah. V Tržiču šepet v knjižnici ni več edina možnost. Uporabnikov ne opozarjajo več, naj bodo tiho, kvečjemu, naj bodo tišji, ko se razplamti kak pogovor. Prav tako v Tržiču so uvedli piktogram s pravili obnašanja v čitalnici; v druge oddelke še pride. Na Oddelku za mlade b

Knjižničarji v svetu, 22. maj 2015 ― Zadnji delovni dan sva preživela v Gironi, lepem mestu z nekaj manj kot 100.000 prebivalci in središču istoimenske province. Že zgodaj sva na pot krenila s hitrim vlakom, obiskala pa sva do zdaj največjo knjižnico. Biblioteca Pública Carles Rahola je odprta šele 5 mesecev in človeka očara. Cilj arhitekta je bila nevpadljiva zunanjost, kar mu je zagotovo uspelo. Ko pa človek vstopi v notranjost, je zgodba povsem drugačna. Knjižnica, ki je še pred kratkim vedrila na dobrih 800 m2, se zdaj bohoti na desetkrat večji površini - ob tem sva se takoj spomnila na Knjižnico Rotovž in njene infrastrukturne težave. Seveda se tudi tukaj soočajo s problemi: najina gostiteljica nama potožila o pomanjkanju kadra, s čimer je povezano nemoteno delovanje, predvsem pa aktivnosti knjižnice. Zanjo so slednje ključ, da pritegnejo še več uporabnikov in na ta način investicijo povrnejo v okolje, s tem pa pridobijo tudi boljše pogajalsko izhodišče za prihodnje načrte. Podrobno nama je namreč razložila razlike med provincami, med katerimi seveda prednjači Barcelona, v kateri živi več kot 80% prebivalstva Katalonije. Ostale tri (Lleida, Tarragona in Girona) so zaradi spleta okoliščin in predvsem zgodovinskega razvoja povsem druga zgodba. Mreža splošnih knjižnic je namreč v Španiji v veliki meri nastala po letu 1840 z liberalnimi reformami. Oblasti v Madridu so knjižnice, ki so bile prej pod cerkvenim varstvom (samostani), odprle in jih preselile bodisi v univerze (Barcelona) bodisi v druge institucije (Girona). Danes so splošne knjižnice stvar občin, nad njimi pa od leta 1983 bdi katalonska avtonomna uprava. Kljub obstoječim zakonskim določilom in sprejetim standardom, gre vse prej kot za zgledno urejeno mrežo knjižnic, a je glavni razlog za takšno stanje politično merjenje moči - prav tukaj se namreč lomijo kopja med regionalno, provincialno in občinsko jurisdikcijo. Knjižnica v Gironi je posebna tudi z vidika primerjave s tisto v Lleidi in Tarragoni; je namreč edina, ki premore poleg osrednj

Knjižničarji v svetu, 16. maj 2015 ― SŠ, OŠ in knjižnica Po lepem sprejemu gostiteljice Kate Holm-Fjelster v knjižnic Avedore smo se z vlakom odpravili v okrožje Ørestad do še ene izmed novejših Kopenhagenskih knjižnic. Istoimenska knjižnica Ørestad je javna in hkrati šolska knjižnica in je edina kulturna ustanova v dokaj novem okrožju. Odprta je bila v maju 2012, zaseda pa prostore v pritličju in prvem nadstropju tamkajšnje osnovne šole. Poleg te je v bližini, beri čez cesto, velika srednja šola s približno 1200 dijaki. Posebnost knjižnice je, da hkrati opravlja obe vlogi. Učenci do nje dostopajo kar iz višjega nadstropja preko notranjega vhoda. Vsi, ki obiskujejo tamkajšnji šoli, so avtomatsko zavedeni v bazi podatkov knjižnice, kar pomeni, da ima knjižnica tako okoli 2000 "avtomatskih" članov. Tu bi lahko rekli, da je javna knjižnica v prednosti, zaradi pogodb, ki opredeljujejo njene posebne naloge kot šolske knjižnice, pa je včasih omejena.   Podobno kot Rentermestervaj tudi ta knjižnica med 18h in 22h deluje samopostrežno. Žal pa mora celotno prvo nadstropje, ki ima dostop do OŠ v času samopostrežne odprtosti zapreti in tako je v tem času za javnost na voljo le pritljiče, v katerem se nahaja časopisje, leposlovje, glasba in cicibanska stopnja. Zavedajo se te problematike ampak za enkrat niso našli boljše rešitve v dogovoru z učiteljskim odborom, ki ima nekatere svoje dokumente in pisarne v dotičnem nadstropju. Knjižnica je po vseh prostorih zelo dobro opremljena z najrazličnejšo tehnologijo. Takoj ob vstopu imate na voljo veliko interaktivno prostorsko shemo preko zaslona na dotik, ki služi kot glavno pomagalo v času samopostrežne odprtosti. Poleg gole orientacije v prostoru vam zaslon ponuja tudi kopico uporabnih navodil v obliki video posnetkov. Vsaka knjižna polica je ob strani opremljena z vgrajenim tabličnim računalnikom, ki služi kot "e-signalizacija" postavitve gradiva. Po njem lahko brskate med informacijami in gradivom, ki se nahaja na posamezn