Mestno jedro v šestdesetih letih

Mestno jedro v šestdesetih letih

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 22. oktober ― Razstava mestnega utripa iz obdobja šestdesetih let Lokacija: Nekdanja čokoladnica, Rozmanova ulica, Novo mesto V izložbi nekdanje čokoladnice na Rozmanovi ulici v Novem mestu je na ogled razstava Mestno jedro v šestdesetih letih. Fotografije stavb, pogledov, dejavnosti in dogajanja ter v objektiv ujetega mestnega utripa iz obdobja šestdesetih let 20. stoletja v mestnem jedru Novega mesta hrani Knjižnica Mirana Jarca v Posebnih zbirkah Boga Komelja.
Knjižnica – igrišče znanja in zabave

Knjižnica – igrišče znanja in zabave

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 20. oktober ― Ali smo knjižnice dostopne vsakemu posamezniku? Ali imamo vpliv na kakovost življenja prebivalcev? So knjižnice lahko ključne institucije vključujoče družbe? Ali smo knjižnice dostopne vsakemu posamezniku? Ali imamo vpliv na kakovost življenja prebivalcev? So knjižnice lahko ključne institucije vključujoče družbe? Evropske in svetovne splošne knjižnice si delimo skupno poslanstvo, vizijo in cilje. Smo središča, v katerih se odraža okolje, kjer delujemo, in smo prostor, ki krepi delovanje skupnosti kot celote. Po IFLI-nem Manifestu za evropske knjižnice vsakemu posamezniku zagotavljamo vseživljenjsko učenje, branje ter intelektualno in duhovno rast ne glede na ovire in omejitve. Tema letošnjega mednarodnega strokovnega srečanja je Knjižnica – odsev inkluzivne družbe. Več informacij in prijave na: Knjižnica – odsev inkluzivne družbe Udeležba na dogodku je brezplačna. Prijave sprejemamo do torka, 26. oktobra 2021, preko spletnega obrazca. Dan pred posvetom bomo vsem prijavljenim posredovali povezavo, preko katere boste lahko spremljali posvet. Srečanje bo potekalo ob finančni podpori Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške. Kontakti: Vedrana Kovač Vrana, Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovačić« Karlovec, tel. +385 47/412-377 (116), e-mail: vedrana@gkka.hrPetra Kovič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, tel. 07 393 4 670, e-mail: petra.kovic@kmj.si Maja Ivanež, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, tel. 07 393 4 670, e-mail: maja.ivanez@kmj.si    

Dr. Aksinja Kermauner o disleksiji in skotopičnem sindromu

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 8. oktober ― Predavateljica je spregovorila o disleksiji in skotopičnem sindromu, tj. sindrom Helen Irlen, s katerim se disleksija lahko zamenjuje ali sopojavlja. V četrtek, 7. oktobra 2021, smo splošne knjižnice Dolenjske, Bele krajine in Posavja v sodelovanju pripravile že četrti skupni spletni dogodek. Gostiteljica predavanja ob letošnjem mednarodnem dnevu disleksije je bila Knjižnica Brežice, gostujoča predavateljica pa dr. Aksinja Kermauner, katere strokovno področje je tiflopedagogika. Predavateljica je spregovorila o disleksiji in skotopičnem sindromu, tj. sindrom Helen Irlen, s katerim se disleksija lahko zamenjuje ali sopojavlja. Vsakdan z omenjenim sindromom pa je predstavila tudi ob vsebini svoje najnovejše slikanice V vrtincu črk, ki je izšla pri Založbi Morfem, predgovor zanjo pa je napisala sama Helen Irlen – utemeljiteljica skotopičnega sindroma in direktorica Irlen inštituta v ZDA. Slikanica je namenjena tako mladim kot odraslim bralcem. Dr. Kermauner je izpostavila, da disleksija ni bolezen, pač pa nevrorazličnost možganov, ki jo lahko obidemo ter jo z ustrezno diagnostiko in pripomočki tudi obvladamo. Treba jo je sprejeti in se »tikati« z njo. Hkrati pa skotopični sindrom oziroma sindrom Helen Irlen ni okulistična oziroma očesna motnja, ampak predstavlja drugačno procesiranje v možganih. To pomeni, da vse barve v naše možgane ne prihajajo istočasno in je zato potrebna pomoč. Tudi v obliki barvnih filtrov in/ali očal. Za skotopični sindrom so značilni simptomi, ki jih ne smemo zamenjevati in/ali enačiti z disleksijo. Značilne so namreč tudi telesne težave, česar pri disleksiji ni, počasno oziroma oteženo branje pa je le eden od simptomov. Pokazatelji so še glavoboli in migrene, približevanje glave podlagi med branjem, zehanje, slabost in vrtoglavica, bleščanje podlage, megljenje besedila idr. Predavateljica je podala veliko uporabnih nasvetov za postopanje ob odkritju težav in nadaljnjo pomoč, predavanje pa strnila z besedami: »Bodimo empatični. Ne o
S športom in branjem do novih življenjskih priložnosti

S športom in branjem do novih življenjskih priložnosti

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 7. oktober ― V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto smo letos prvič sodelovali v nacionalnem projektu #športajmoinberimo. V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto smo letos prvič sodelovali v nacionalnem projektu #športajmoinberimo. V našem prireditvenem atriju so mlade športnike, dijake 2. in 3. letnika športnega oddelka novomeške gimnazije in učence s statusom športnika 9. razreda OŠ Otočec, nagovorili nekdanji rokometaš Uroš Zorman, nekdanji smučar Andrej Miklavc ter novomeški maratonec Primož Kobe. Slišali smo mnoge zanimive zgodbe, ki jih je spisala njihova športna pot, preko katerih lahko s svojimi bogatimi izkušnjami in nasveti pripomorejo, da bo pot do cilja za mlade, ki svojo pot šele dobro začenjajo, krajša in lažja. Pri tem so v njihov vsakdan pomembno vpete tudi knjige, s katerimi so si pomagali, kadar so naleteli na težave, si pomagali pri psiholoških pripravah ali si krajšali čas med potjo do tekmovanj. Primož Kobe je povedal: »Ko je športnik poškodovan, je na dnu. V teh težkih časih je zelo dobro kaj prebrati. Iz knjig sem črpal energijo za nadaljevanje in pripravo načrta za svojo vrnitev.« Andrej Miklavc je mladim položil na srce, da ti šport da potrpežljivost, vztrajnost in po njegovem mnenju »temeljno človekovo vrlino – brutalno iskrenost do samega sebe, kar ti pomaga, da si iskren tudi do drugih«. Je tudi avtor knjige z naslovom Šepetalec športnim otrokom: zakaj imajo otroci radi šport in kako jih starši pri tem spodbujamo?, ki staršem ponuja napotke, kako narediti otrokom šport zabaven. Uroš Zorman, katerega biografijo, ki nosi naslov po njegovih najpogosteje izrečenih besedah »tako, kot sem rekel«, lahko prebiramo od lanskega leta, je poudaril, »da je bistveno, da so otroci nečemu predani, tudi če je to rekreativni šport«. Pogovor z olimpijci, ki ga je povezoval novinar Igor Vidmar, je zaokrožil Janez Penca, tudi sam nekdaj vrhunski športnik, danes pa založnik, urednik in prevajalec, z besedami: »Zame je knjiga kot rajski vrt, iz katerega rastejo nova ž

Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 24. september ― Razstava Lokacija:  Razstavni prostor   Vljudno vabljeni k ogledu razstave Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem. Kar petina slovenskega narodnega telesa ne živi v matični domovini, dobršen del Slovencev prebiva tudi v štirih sosednjih državah. Na Hrvaškem živi nekaj več kot deset tisoč pripadnikov slovenskega naroda, devet tisočim je slovenščina tudi materni jezik. Slovenci na Hrvaškem delujejo in ohranjajo narodno zavest v petnajstih društvih, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem pa je njihova krovna organizacija. Največ Slovencev živi v Zagrebu, Primorsko-goranski županiji in Istri. Na razstavi, ki jo je pripravil NUK (Helena Janežič) v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja (dr. Barbara Riman) želimo prikazati, kje vse Slovenci na Hrvaškem živijo, kakšna je njihova povezanost in aktivnost v društvih ter izpostaviti nekaj vidnih pripadnikov slovenskega naroda, ki so živeli in delovali na Hrvaškem. Vabljeni k ogledu.
NACIONALNI MESEC SKUPNEGA BRANJA 2021

NACIONALNI MESEC SKUPNEGA BRANJA 2021

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 9. september ― Nacionalni mesec skupnega branja 2021 (NMSB 2021) bo potekal od 8. septembra do 10. oktobra 2021. Posebna pozornost bo namenjena medgeneracijskemu in družinskemu branju. V ta namen je letos zaživela tudi spletna stran Družinska pismenost, ki je namenjena tako staršem, ki bi se radi naučili, kako otrokom približati pismenost, kot tudi strokovnjakom, ki bi radi pomagali staršem uvajati več pismenosti v družinsko življenje. Pobudniki NMSB – Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije – tudi letos pripravljajo številne in raznolike dogodke in dejavnosti, s katerimi prispevajo k boljšemu prepoznavanju pomena bralne pismenosti in bralne kulture na nacionalni ravni. Pred začetkom NMSB 2021 želimo opozoriti na nekatere večje nacionalne projekte za spodbujanje branja in bralne kulture, ki se bodo odvili v tem mesecu: NMSB 2021 se tradicionalno začenja na mednarodni dan pismenosti, 8. septembra, z nacionalnim strokovnim posvetom Bralnega društva Slovenije Zapeljevanje v branje ali Kako branje živi na spletu. Udeleženci se bodo seznanili z različnimi praksami navduševanja in spodbujanja k branju prek različnih spletnih orodij in družbenih omrežij. 17. septembra, na dan zlatih knjig, bo Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS tradicionalno začelo bralno sezono. Ob tej priložnosti bodo v vrtcih, šolah, knjižnicah, pod okriljem društev in zvez prijateljev mladine … potekale številne bralne dejavnosti, skupaj poimenovane kar BRALNI MARATON (javna branja poezije, nastopi avtorjev, podarjanje/menjava knjig …). Pomemben del bralnih spodbud na nacionalni ravni je tradicionalna razdelitev darilnih knjig prvošolcem v Sloveniji, zamejstvu in slovenskem zdomskem/izseljenskem prostoru, kar je tudi dragoceno povabilo k družinskemu branju. Na še

Nina Laloš: Svetilniki

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 16. julij ― Razstava ljubiteljske slikarke Nine Laloš. Lokacija: Razstavni prostor Nina Laloš je ljubiteljska slikarka. Kadar riše, se potopi v svoj notranji svet. Takrat obstajajo samo ona, papir in barve. Skupaj s svojimi slikami raste in se razvija. Riše poti svojega življenja, po katerih stopa, in ljudi, ki jih ob tem srečuje. Na Gasilski brigadi Ljubljana, kjer je zaposlena kot kadrovnik, je vsak dan v stiku s požrtvovalnim delom poklicnih gasilcev, ki jo vedno znova opominja na krhkost življenja in lepoto preprostih stvari, ki jih želi prikazati na svojih slikah. V njeni umetnosti so svetilniki sinonim za trdnost, pogum, upornost in kljubovalnost, so svetla luč upanja in optimizma v turobnih dneh in temačnih nočeh. Ob spominih na morje, poletje, sproščenost in počitniške razigranosti nosijo v sebi tudi skrivnosti številnih pustolovskih zgodb o razburkanem morju, neurjih, gusarjih, jadrnicah, tihotapskih poteh in skritih zakladih.

»Pišem, ker pisati moram.«

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 9. julij ― Razstava o Slavku Grumu na Glavnem trgu Ob 120. obletnici rojstva slovenskega dramatika in pisatelja Slavka Gruma (2. avgust 1901-3. avgust 1949), čigar zapuščino hranimo v Posebnih zbirkah Boga Komelja, smo na novomeškem Glavnem trgu v juliju in avgustu na ogled postavili razstavo o življenju in delu Slavka Gruma z naslovom »Pišem, ker pisati moram«. Slavko Grum je eden od najpomembnejših slovenskih dramatikov, ki je, zlasti z dramo Dogodek v mestu Gogi, za katero je leta 1929 prejel nagrado na literarnem natečaju, ustvaril enega izmed vrhov moderne drame 20. stoletja in se zapisal med vidnejše slovenske pisatelje ekspresioniste. V okviru velikega pohoda avantgarde na Slovenskem s Podbevškom, Kosovelom, Jarcem in drugimi v dvajsetih letih 20. stoletja je ubiral povsem svojo samotno pot. Med njegovimi življenjskimi postajami ima gotovo posebno mesto Novo mesto, kjer je preživljal svoja najlepša, mladostna leta. Vzeli smo ga za svojega, po njem in po njegovih delih poimenovali ulico, knjižno založbo in še kaj. Fotografije: Boštjan Pucelj

Voden ogled razstave Svetlobe – retrospektiva slik na platnu in zaporniških risb Čora Škodlarja

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 14. junij ― Ciril Horjak in dr. Miklavž Komelj Naš prireditveni atrij že dober mesec dni krasi gostujoča razstava slik na platnu in zaporniških risb slikarja, časnikarja in restavratorja Čora Škodlarja, ki je rad slikal tudi na Dolenjskem in bil dober prijatelj pisatelja Slavka Gruma. Da bi imeli obiskovalci možnost bolje spoznati tega izredno zanimivega umetnika z izrazitim čutom za pravičnost, ki je ves čas hodil po robu, smo pripravili voden ogled po razstavi z umetnostnim zgodovinarjem dr. Miklavžem Komeljem ter ilustratorjem in striparjem Cirilom Horjakom, ki sta prispevala tudi besedili za razstavni katalog ob razstavi. Dr. Miklavž Komelj je spregovoril o Škodlarjevi zanimivi življenjski poti in njegovem delu, ki je javnosti premalo znano. Ciril Horjak pa se je osredotočil predvsem na umetnikovo bistvo likovne poetike, to je raziskovanje svetlobe. Slike, s katerimi je umetnik kljuboval estetiki svojega časa in hkrati v njih ujel odblesk večnosti, so se nam včeraj razkrile v povsem novi luči. Vsi, ki bi jih še želeli občudovati, pohitite, saj se razstava počasi izteka. Na ogled bo še do vključno četrtka, 29. junija 2021. Lepo vabljeni k ogledu.

Razstava Daleč od ponorelega sveta

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 9. junij ― razstava likovnih del z državnega likovnega srečanja osnovnih šol s prilagojenim programom. V Mušičevi avli pred Oddelkom za mladino v juniju gostuje razstava z naslovom Daleč od ponorelega sveta, ki jo je pripravila Osnovna šola Dragotina Ketteja kot rezultat 13. državnega likovnega srečanja osnovnih šol s prilagojenim programom. Nastalo je toliko likovnih izdelkov, da bo razstava na ogled v dveh delih.   Srečanja, ki je tokrat potekalo na daljavo, se je udeležilo 133 učencev s posebnimi potrebami iz 27 slovenskih osnovnih šol s prilagojenim programom. Ustvarjali so znotraj svojih šol v "mehurčkih" pod mentorstvom njihovih učiteljev. Vodilo za ustvarjanje je bila pesem novomeške skupine Drevored z naslovom Daleč od ponorelega sveta, kar je bila tema in tudi naslov 13. državnega likovnega srečanja, ki ga je letos gostila novomeška Osnovna šola Dragotina Ketteja.   Udeleženci srečanja so poskušali vsak na svoj način in v različnih likovnih tehnikah odgovoriti na vprašanje, kakšen svet si želijo, in pokazati, da je svet lahko tudi drugačen. Z likovnih izdelkov tako odsevajo domišljijski koščki sveta, ki otrokom pomenijo odmik od trenutne ponorele realnosti. Kraji, kjer se ljudje še vedno lahko povezujejo med sabo in z naravo, se umirijo, znajo ceniti malenkosti ter so srečni. Za boljše razumevanje nastalih likovnih del so mladi ustvarjalci svoja dela dopolnili z besedilom. Vsi udeleženci srečanja so dobili bronasta priznanja, podelili pa so tudi zlato in srebrno priznanje, saj so nekateri izdelki še posebej izstopali. Žirija, ki sta ju vodili organizatorici srečanja Gabriela Maček in Ksenija Pejanovič, je imela težko delo. Povedali sta, »da so sodelujoči ustvarjalci zelo dobro zadeli temo likovnega srečanja ter nam skozi likovna dela pričarali svet, kakršnega vidijo skozi svoje oči – svet poln sreče, ljubezni, veselja, barv, svet, kjer vlada harmonija. Zato je bilo zelo težko izbrati najboljša tri likovna dela, saj je vsako zase nekaj posebnega in čaro

Razstava o Dolenjskem knjižnem sejmu

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 4. junij ― Sprehod skozi zgodovino dosedanjih izvedb in seznam najbolj branih knjig v zadnjih dveh letih. Dolenjskega knjižnega sejma v obliki, kot smo je bili vajeni, letos ne bo. Morda pa smo se prav zaradi epidemije začeli še bolj zavedati pomena knjig, branja in znanja. Da bi vsi skupaj lažje dočakali naslednji sejem, smo organizatorji pripravili kratek sprehod skozi zgodovino dosedanjih izvedb in seznam najbolj branih knjig v zadnjih dveh letih ter izbrali fotografije osrednjih gostov zadnjih 10 sejmov. Upamo, da dobite idejo, katero knjigo boste naslednjič vzeli v roke. Panoji, ki vabijo na sprehod skozi zgodovino dolenjskega knjižnega sejma, so do 12. junija na ogled v Novem mestu, in sicer na Glavnem trgu in v prostorih Krke, d. d., Novo mesto v Ločni. Pred našo knjižnico pa si lahko ogledate izbor fotografij. Vabljeni k ogledu.

Kozmični anarhizem – refleksija iz šolskih klopi

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 2. junij ― Vabljeni v sredo, 2. junija 2021, ob 19. uri, v Park Rastoče knjige, da prisluhnete pogovoru vodje konference dr. Kristine Pranjić z ustvarjalci razstave ter zvokom bobnarja in elektrofonika Jake Bergerja. Vabljeni na zaprtje razstave Kozmični anarhizem, ki so jo pripravili študentje fotografije in grafičnega oblikovanja 2. letnika Oddelka za oblikovanje vizualnih komunikacij Akademije za likovno umetnost in oblikovanje na Univerzi v Ljubljani Alen Berlot, Oskar Kandare, Rok Ifko Krajnc, Eva Nicoletti, Matej Pavšek, Zala Perčič, Nena Petkovska, Lana Požlep, Juš Pustoslemšek, Luka Vesel, Aja Vogrinčič in Lučka Žnidaršič pod mentorstvom doc. Emine Djukić, Andreja Lamuta in izr. prof. Petra Koštruna.Tematski okvir znanstvene konference Kozmični anarhizem se je ponudil kot izvrstno izhodišče za eksperimentalno nalogo študentov, ki v svojem delu skozi različne vizualne načine reflektirajo teme kozmičnega, avantgardnega, političnega, družbenega, vojnega, utopičnega, idealnega in tehnološkega. Pri tem so se spoprijeli tako s premislekom preteklih družbeno-umetniških paradigm kot tudi s sodobnimi označevalci in problematiko našega časa.Vabljeni v sredo, 2. junija 2021, ob 19. uri v Park Rastoče knjige, da prisluhnete ustvarjalcem razstave ter zvokom bobnarja in elektrofonika Jake Bergerja.   Pred obiskom dogodka svetujemo, da preverite veljavne ukrepe za preprečevanje epidemije Covid 19 na področju izvajanja kulturnih prireditev.

Željko Mavretić: Na kojem jeziku sanjaš?

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 13. maj ― predstavitev nove zbirke 22 kratkih zgodb Željka Mavretića z naslovom Na kojem jeziku sanjaš? Na tradicionalnih Hrvaških dnevih, ki jih že vrsto let pripravljamo v sodelovanju s partnersko Knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, smo predstavili novo zbirko 22 kratkih zgodb Željka Mavretića z naslovom Na kojem jeziku sanjaš? Pogovor, ki je potekal preko platforme za avdio in video komunikacijo Zoom, je povezovala Carmen L. Oven.   VobOVDzMVwo
še novic