Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 16. julij ― Razstava ljubiteljske slikarke Nine Laloš. Lokacija: Razstavni prostor Nina Laloš je ljubiteljska slikarka. Kadar riše, se potopi v svoj notranji svet. Takrat obstajajo samo ona, papir in barve. Skupaj s svojimi slikami raste in se razvija. Riše poti svojega življenja, po katerih stopa, in ljudi, ki jih ob tem srečuje. Na Gasilski brigadi Ljubljana, kjer je zaposlena kot kadrovnik, je vsak dan v stiku s požrtvovalnim delom poklicnih gasilcev, ki jo vedno znova opominja na krhkost življenja in lepoto preprostih stvari, ki jih želi prikazati na svojih slikah. V njeni umetnosti so svetilniki sinonim za trdnost, pogum, upornost in kljubovalnost, so svetla luč upanja in optimizma v turobnih dneh in temačnih nočeh. Ob spominih na morje, poletje, sproščenost in počitniške razigranosti nosijo v sebi tudi skrivnosti številnih pustolovskih zgodb o razburkanem morju, neurjih, gusarjih, jadrnicah, tihotapskih poteh in skritih zakladih.

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 9. julij ― Razstava o Slavku Grumu na Glavnem trgu Ob 120. obletnici rojstva slovenskega dramatika in pisatelja Slavka Gruma (2. avgust 1901-3. avgust 1949), čigar zapuščino hranimo v Posebnih zbirkah Boga Komelja, smo na novomeškem Glavnem trgu v juliju in avgustu na ogled postavili razstavo o življenju in delu Slavka Gruma z naslovom »Pišem, ker pisati moram«. Slavko Grum je eden od najpomembnejših slovenskih dramatikov, ki je, zlasti z dramo Dogodek v mestu Gogi, za katero je leta 1929 prejel nagrado na literarnem natečaju, ustvaril enega izmed vrhov moderne drame 20. stoletja in se zapisal med vidnejše slovenske pisatelje ekspresioniste. V okviru velikega pohoda avantgarde na Slovenskem s Podbevškom, Kosovelom, Jarcem in drugimi v dvajsetih letih 20. stoletja je ubiral povsem svojo samotno pot. Med njegovimi življenjskimi postajami ima gotovo posebno mesto Novo mesto, kjer je preživljal svoja najlepša, mladostna leta. Vzeli smo ga za svojega, po njem in po njegovih delih poimenovali ulico, knjižno založbo in še kaj. Fotografije: Boštjan Pucelj

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 9. junij ― razstava likovnih del z državnega likovnega srečanja osnovnih šol s prilagojenim programom. V Mušičevi avli pred Oddelkom za mladino v juniju gostuje razstava z naslovom Daleč od ponorelega sveta, ki jo je pripravila Osnovna šola Dragotina Ketteja kot rezultat 13. državnega likovnega srečanja osnovnih šol s prilagojenim programom. Nastalo je toliko likovnih izdelkov, da bo razstava na ogled v dveh delih.   Srečanja, ki je tokrat potekalo na daljavo, se je udeležilo 133 učencev s posebnimi potrebami iz 27 slovenskih osnovnih šol s prilagojenim programom. Ustvarjali so znotraj svojih šol v "mehurčkih" pod mentorstvom njihovih učiteljev. Vodilo za ustvarjanje je bila pesem novomeške skupine Drevored z naslovom Daleč od ponorelega sveta, kar je bila tema in tudi naslov 13. državnega likovnega srečanja, ki ga je letos gostila novomeška Osnovna šola Dragotina Ketteja.   Udeleženci srečanja so poskušali vsak na svoj način in v različnih likovnih tehnikah odgovoriti na vprašanje, kakšen svet si želijo, in pokazati, da je svet lahko tudi drugačen. Z likovnih izdelkov tako odsevajo domišljijski koščki sveta, ki otrokom pomenijo odmik od trenutne ponorele realnosti. Kraji, kjer se ljudje še vedno lahko povezujejo med sabo in z naravo, se umirijo, znajo ceniti malenkosti ter so srečni. Za boljše razumevanje nastalih likovnih del so mladi ustvarjalci svoja dela dopolnili z besedilom. Vsi udeleženci srečanja so dobili bronasta priznanja, podelili pa so tudi zlato in srebrno priznanje, saj so nekateri izdelki še posebej izstopali. Žirija, ki sta ju vodili organizatorici srečanja Gabriela Maček in Ksenija Pejanovič, je imela težko delo. Povedali sta, »da so sodelujoči ustvarjalci zelo dobro zadeli temo likovnega srečanja ter nam skozi likovna dela pričarali svet, kakršnega vidijo skozi svoje oči – svet poln sreče, ljubezni, veselja, barv, svet, kjer vlada harmonija. Zato je bilo zelo težko izbrati najboljša tri likovna dela, saj je vsako zase nekaj posebnega in čaro

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 4. junij ― Sprehod skozi zgodovino dosedanjih izvedb in seznam najbolj branih knjig v zadnjih dveh letih. Dolenjskega knjižnega sejma v obliki, kot smo je bili vajeni, letos ne bo. Morda pa smo se prav zaradi epidemije začeli še bolj zavedati pomena knjig, branja in znanja. Da bi vsi skupaj lažje dočakali naslednji sejem, smo organizatorji pripravili kratek sprehod skozi zgodovino dosedanjih izvedb in seznam najbolj branih knjig v zadnjih dveh letih ter izbrali fotografije osrednjih gostov zadnjih 10 sejmov. Upamo, da dobite idejo, katero knjigo boste naslednjič vzeli v roke. Panoji, ki vabijo na sprehod skozi zgodovino dolenjskega knjižnega sejma, so do 12. junija na ogled v Novem mestu, in sicer na Glavnem trgu in v prostorih Krke, d. d., Novo mesto v Ločni. Pred našo knjižnico pa si lahko ogledate izbor fotografij. Vabljeni k ogledu.

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 26. april ― Razstava Lokacija: Razstavni prostor   Vanda Perić je diplomirala na Tekstilno-tehnološki fakulteti v Zagrebu, smer modni oblikovalec. V zadnjih letih se večinoma posveča slikarstvu. Razstava z naslovom Kam je izginil človek? je njena tretja samostojna razstava. Razdeljena je na tri sklope, in sicer si na razstavi lahko ogledate njene slike na platnu s posebno tematiko, izdelke iz darilnega programa v tehniki »stone art« in fotografije njenih stenskih muralov. Vsa njena dela so na ogled na FB strani PrepoznajMe PokloniMe in na Instagram profilu pod imenom Wanda Tunjic – Peric. Razstava je na ogled do 30. maja 2021.

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 16. marec ― Od 8. marca 2021 lahko obiskovalci ob doslednem upoštevanju zaščitnih ukrepov spet vstopite v knjižnico in samostojno pregledujete gradivo na knjižnih policah. Od 8. marca 2021 lahko obiskovalci ob doslednem upoštevanju zaščitnih ukrepov spet vstopite v knjižnico in samostojno pregledujete gradivo na knjižnih policah. Hkrati se v knjižnici lahko nahaja do 30 oseb, še vedno pa imate možnost z minimalnim stikom prevzeti naročeno gradivo pri glavnem vhodu v knjižnico. Prebivalcem osmih novomeških krajevnih skupnosti lahko naročene knjige po želji dostavijo prostovoljci Novomeške kolesarske mreže. Za učenje sta na voljo čitalnica na Oddelku za odrasle in Velika čitalnica na Študijskem oddelku, pred uporabo pa se je potrebno zglasiti pri izposojevalnem pultu, kjer dobite nadaljnja navodila. Možna je tudi izposoja časopisov in revij, časopisna čitalnica pa zaenkrat ostaja zaprta. Krajevne knjižnice delujejo po rednem obratovalnem času, prav tako po ustaljenem urniku vozi bibliobus.

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 16. marec ― Razstava pesniške zbirke Brine Kren V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto v mesecu marcu pozornost namenjamo ženski ustvarjalnosti. Tako ob svetovnem dnevu poezije (21. marec) izpostavljamo sodobno poezijo mlade lokalne ustvarjalke in vabimo k ogledu razstave v mestnem jedru Novega mesta, v izložbi nekdanje čokoladnice na Rozmanovi ulici 6. Razstava se osredotoča na drugo pesniško zbirko 17-letne glasbenice in pesnice iz Vavte vasi Brine Kren, ki je svojo ustvarjalno energijo združila še z dvema mladima ustvarjalkama.   Zbirka Razgaljanja vsebuje 49 pesmi, ki so nastale v zadnjem obdobju, po izidu Brinine prve pesniške zbirke Mnogostranosti (2018) in se izmenjujejo s fotografijami fotografinje Nine Pernat. Celostno podobo zbirki je dodala grafična oblikovalka Tjaša Travižan. Gre za projekt mladih deklet, kjer je ključen prav ta soobstoj besede in fotografije. Slednje so nastale ob posebnem dogodku branja pesmi v zavetju narave. Knjiga, ki jo je izdalo društvo KUD Mreža, ponuja preplet poetične občutljivosti in prozne pripovedi. Skozi prosti verz se razgali mlada senzibilna duša, ki ji je dano čutiti in videti več.   Brina Kren ni le pesnica, je predvsem odlična glasbenica, saksofonistka, ki je bila pred leti razglašena za najboljšo učenko novomeške Glasbene šole Marjana Kozine, leta 2019 pa je prejela tudi naziv Krkin talent. Danes obiskuje Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Glasba je njena ljubezen, njej ljub izraz. Od klasike do džeza. V preteklosti je delovala v številnih sestavih, znotraj katerih se je učila načel skupinske igre, med drugim so to Pihalni orkester Krka, Saksofonski orkester SOS Junior, Big band GŠ Marjana Kozine Novo mesto ter Pet jazz polnoč. V zadnjem času je bila pogosteje del manjših zasedb, kot so Code::source (v okviru programa Mladi raziskovalci), Mango kvartet in Avrehua, s katerimi je sodelovala pri različnih projektih in festivalih, kot so Jazzinty, AS festival Bled, Re_humanizacija, Jazz Cerkno in Abeceda, ki pot