Mestna knjižnica Ljubljana, 27. avgust 2019 ― V času pred 19. stoletjem ʻjavnegaʼ v današnjem pomenu besede ni, a je ožja in v nekaterih primerih širša javnost imela dostop do knjižnic in knjig. Na primeru Velike Britanije in ZDA predstavimo različne oblike in razvoj knjižnic v predmoderni.  Pri tem nas bo zanimalo, kakšen je bil dostop javnosti, kdo je te knjižnice uporabljal in kaj so brali, med drugim pa si bomo ogledali tudi mizo in knjižnico, v kateri sta zloglasna Karl Marx in Friedrich Engels pisala prav tako zloglasni Komunistični manifest. Izidor Janžekovič je magister zgodovine in arheologije z magisterijem z univerze v Oxfordu.

Mestna knjižnica Ljubljana, 27. avgust 2019 ― Z etiko, ki ni morala, še manj moraliziranje, se pravzaprav vsi srečujemo vsak dan, ko se do stvari, dejanj, dogodkov ipd. vrednostno opredeljujemo in izražamo svoj odnos do njih.  Medtem ko je morala skupek pravil, navad, običajev v določenem prostoru in času, pomeni etika kritični razmislek o morali in razmislek o tem, kako udejanjati dobro, lepo, smiselno. Ko razmišljamo o konkretnem udejanjanju, govorimo o etiki v vsakdanjem življenju ali o praktični etiki. Praktična etika lahko zajame različne izzive vsakdanjega življenja npr. v družini, delovni organizaciji in širše, etične dileme, s katerimi se srečujemo v življenju, problematiko udejanjanja etičnih kodeksov v poklicih (skoraj vsi jih imajo). Za etiko načelno velja, da je najbolj stabilna drža na dolgi rok, pa naj gre za etiko človeka, etiko organizacije ali družbe, zato je njeno udejanjanje vredno premislekov. V sodelovanju z gibanjem Svetovni etos Slovenija.

Mestna knjižnica Ljubljana, 27. avgust 2019 ― Na predavanju bomo spoznali predgrško umetnost egejskih otokov in Krete, zlasti Minojske civilizacije. Sledili bomo začetkom kulture starodavnih Miken ter kasnejšega razcveta grške kulture in njene ekspanzije po sredozemskem prostoru. Spoznali bomo tudi skrivnostne Etruščane in njihovo zapuščino na apeninskem polotoku ter kulturo in civilizacijo starega Rima. Dr. Sarival Sosič je kustos (muzejski svetnik) za sodobno vizualno umetnost v Mestni galeriji Ljubljana (Muzej in galerije mesta Ljubljana). Je avtor številnih člankov in spremnih besedil za monografije, kataloge in strokovne revije.

Mestna knjižnica Ljubljana, 27. avgust 2019 ― Predavanju o zgodovini stripa bo sledil ogled treh nagrajenih, avtorskih animiranih filmov ilustratorja in striparja Dušana Kastelica, letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada. V zadnjih letih so mednarodno slavo dosegli njegovi animirani filmi, kot je videospot Perkmandeljc za skupino Orlek, ki je bil prikazan na festivalu Sundance, film Čikorja an’ kafe, narejen po pesmi Iztoka Mlakarja, ki je prejel 20 mednarodnih nagrad ter njegov zadnji film The Box (Celica), ki je prejel celo več kot 50 mednarodnih nagrad. Med drugim tudi nagrado na festivalu Cinequest (ZDA), zaradi katere ga je Ameriška filmska akademija umestila med kandidate za nagrado Oskar. Na ogled bodo projekcije njegovih nagrajenih animiranih filmov.

Mestna knjižnica Ljubljana, 27. avgust 2019 ― Čeprav se je človek obdal z visoko tehniko in si zgradil imenitna mesta ter bivališča, je njegov pravi in edini dom še vedno v naravi. Kaj je pravzaprav to, kar danes razumemo pod tem pojmom? Kultura je le tanka lupina, ki prekriva … (Nietzsche) Zakaj ljudje svoj življenjski elan, smisel in zanos še vedno najraje ponastavimo v neurbanizirani naravi odprtega morja in samotnih otokov, rečnih sotesk, gozdov, gora itd.? Kot da bi zgolj v divjini brez trgovskih centrov za nekaj trenutkov prebudili svojo notranjo divjost, za katero intuitivno slutimo, da je eden od temeljnih motorjev naše telesne in duhovne vitalnosti.

Mestna knjižnica Ljubljana, 27. avgust 2019 ― Žiga Zois (1747–1819) je na odru zgodovine odigral vrsto vlog, mnoge tudi sočasno. Bil je podjetnik, fevdalni gospod (občasno tudi zelo trd), razsvetljenski znanstvenik in pesnik ter najeminentnejši predstavnik salonske kulture na Slovenskem. Njegova hiša na ljubljanskem Bregu je bila središče intelektualno zahtevnega življenja v glavnem mestu Vojvodine Kranjske. Srečeval se je z zelo različnimi ljudmi, med katerimi so tudi najmočnejši ljudje tedanje Evrope, kakor večni francoski policijski minister in zadnji generalni guverner Ilirskih dežel Joseph Fouché in avstrijski državni kancler Metternich. V njegovem salonu so izmenjevali svoje poglede slovenski razsvetljenci, prav tako pa je pomembno, da se je v njem oblikoval tudi eden najeminentnejših predstavnikov slovenske romantike Jernej Kopitar. Tudi za kulturno ustvarjalnost je bil Zosiov salon pomemben; omeniti gre vsaj baronovega sorodnika, skladatelja Franca Pollinija, ki je pozneje v Milanu postal dobrotnik Vincenza Bellinija, Antona Tomaža Linharta, Jurija Japlja in Valentina Vodnika.

Mestna knjižnica Ljubljana, 27. avgust 2019 ― Šport, telovadba, planinstvo kot elementi zdravega načina življenja so v Sloveniji dobili domovinsko pravico že pred dobrim stoletjem. Njihova vloga se je času in političnemu okolju primerno spreminjala in prilagajala, tako kot je šport adaptacija različnih telesnih dejavnosti na moderno dobo in moderni način življenja. Kot prvi utemeljitelji in klicarji novega načina življenja so bili sokolski telovadci, ki so že leta 1863 kritično poudarili pomanjkanje telesne vzgoje. Docent dr. Tomaž Pavlin je redni profesor na Fakulteti za šport, Univerze v Ljubljani. V okviru Evropskega tedna mobilnosti.

Mestna knjižnica Ljubljana, 27. avgust 2019 ― Evropska unija se ta čas sooča s številnimi resnimi globalnimi in nacionalnimi izzivi. Med najbolj usodne za njen obstoj vsekakor sodijo demokratični deficit, erozija socialne države, neoliberalizem, neregulirana globalizacija, vzpon radikalnega ksenofobnega nacionalizma, avtoritarni režimi, geopolitični sovražniki in drugi.  Predavanje se bo osredotočilo na dilemo ali bodo omenjeni izzivi EU okrepili ali pa jim bo ta podlegla. Prof. ddr. Rudi Rizman, sociolog in politolog, predava na Oddelku za sociologijo FF Univerze v Ljubljani in je tudi gostujoči profesor na številnih tujih univerzah (Harvard, MIT, Woodrow Wilson Center, Svobodna univerza v Berlinu, Bologni, Sarajevu, Karlova univerza v Pragi, Inštitut za visokošolske študije na Dunaju idr.). Leta 1966 je postal član mednarodnega Russellovega razsodišča. Leta 1975 je bil član komisije Jeana-Paula Sartra za podeljevanje alternativne (Anti-prix) Nobelove nagrade. Bil član slovenskega Sveta za varstvo človekovih in državljanskih pravic ter slovenske delegacije pri Svetu za kulturno sodelovanje pri Svetu Evrope v Strasbourgu (1988-89). Je eden od ustanovnih članov Mirovnega inštituta v Ljubljani. Leta 2018 je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.