TRAJNOSTNI RAZVOJ IN POMEN OHRANJANJA VERNAKULARNE ARHITEKTURE

TRAJNOSTNI RAZVOJ IN POMEN OHRANJANJA VERNAKULARNE ARHITEKTURE

Natečaj Kraška hiša, 12. januar 2015 ― Vernakularna arhitektura, kolikor je še imamo, priča o naši preteklosti in je hkrati najbolj gospodarna ter preverjena, kljub alternativam, ki jih poznamo danes. Obnova obstoječe vernakularne arhitekture ali prenova kot taka je eden izmed stebrov trajnostnega razvoja, ki naj bi bili vodilo razvojne politike v sodobnem svetu. In čeprav je veliko držav, med njimi tudi Slovenija, podpisalo in sprejelo smernice trajnostnega razvoja [1] , se ta ne prakticira v tolikšni meri, kot bi bilo potrebno. To se najpogosteje dogaja, ker ni primernega kadra, ki bi za to skrbel, ni preverjenih učinkovitih ukrepov in niti dovolj dobrega poznavanja smernic trajnostnega razvoja. Razlogi, da je prenova eno izmed vodil trajnostnega razvoja, so utemeljeni z vidika različnih področij in z velikim spektrom dobrin in vrednot, ki jih ima vernakularna arhitektura. Z ekonomskega gledišča je v obstoječo arhitekturo že vloženo veliko dela, znanja, energije in je torej povsem logično, da izkoristimo vložen material in energijo ter jo zgolj nadgradimo in prilagodimo svojim potrebam. K temu sodi tudi infrastruktura, ki je že urejena ob obstoječih objektih. V nasprotnem primeru, ko se odločimo za novogradnjo na mestu že obstoječe stavbe, pa moramo vložiti veliko energije in kapitala, da bi najprej pripravili počiščen prostor, nato pa z vnovičnim vložkom kapitala in energije zgradili novo stavbo. Teorijo še podkrepi dejstvo, da je gradbeništvo s sorodnimi vedami eden največjih porabnikov energije na svetu (www.vernaculararchitecture.com, 10. 1. 2011). Naravni materiali, ki so jih uporabljali naši predniki, preverjeno ugodno vplivajo na naše zdravje, medtem ko vpliv današnje finančno ugodnejše gradnje na zdravje ni preverjen. Ravno tako velja, da ima starejša arhitektura poleg preverjenih materialov tudi najbolj učinkovite rešitve, saj so te nastajale v sožitju s prostorom, v katerem so uporabljene, ter so poleg vsega preverjene skozi stoletja. Tega pa ne moremo trditi za rešitve, ki

ZANIMIVOSTI IZ PRETEKLOSTI: Življenje in delo otrok včasih

Natečaj Kraška hiša, 18. december 2014 ― Pred nekaj leti sem RD Pliska in Hostlu Pliskovica pomagala pri projektu, ki se je navezoval na stare igre in življenje včasih. Glavni del moje naloge je bil popisati igre, kar sem storila prek pogovorov s starejšimi vaščani Pliskovice in okoliških vasi. Ker so pogovori potekali sproščeno, sem si poleg iger zapisala še veliko zabavnih, mogoče presenetljivih, a vendar resničnih značilnosti tistega časa. Izbor teh ponuja v branje, kot zanimivost oz. kot enega izmed načinov prikaza tistega časa. Življenje otrok, ki so danes v svojih sedemdesetih in osemdesetih letih, ni bilo vedno lahko, saj sta jih zaznamovali revščina in vojna. Večina teh otrok je že zelo zgodaj pričela z delom na domači kmetiji ali pašo. Situacijo je včasih še otežila bolezen ali smrt staršev. Obveznosti teh otrok bi lahko delili na »poletne« in »zimske«. Poleti je med opravili prevladovala paša in pomoč na polju, od zimskih prigod pa smo največkrat zasledili opise dogajanja pri »šporgerti.« Pri šporgerti so čistili fžu, molili, pravili pravce, kuhali žganjce ... Dekleta so takrat veliko plela iz domače ovčje volne (šale, nogavice ...).  Volno so same tudi pripravile. »Pojali so skuzi, vsak na svojmi konci na gmajni.« Da bi kaj zaslužili so lovili veverice in iskali jajca vran. Zadnja so prodali lovcem, ki so jih uničili. Za vsako prodano jajce so dobili nekaj čentežimov. Lovci so jajca razbili, ker je bilo vran preveč. Ulovljene veverice so prodajali Italijanom za 5 lir. Italijani so jih imeli za okras kot hišne ljubljenčke.  5 lir je bilo veliko denarja, saj je bila to ena žurnada. Za 1 liro si dobil 10 cigaretov populare, 5 lir pa je bilo enakovrednih petim litrom vina. Po vojski na Besinju je bila žurnada 10 lir, prej pa kot že rečeno 5 lir. Prostovoljen vojak na Besinju je bil plačan 20 lir. V času velike revščine (takoj po vojni) so kopali zemljo za delat sirkove škrtače – izkopali so korenike sirka, jih pobrali, očistili in naredili škrtače. Menjali so jajca in
ZGODOVINA ODNOSA DO ARHITEKTURNE DEDIŠČINE PRI NAS

ZGODOVINA ODNOSA DO ARHITEKTURNE DEDIŠČINE PRI NAS

Natečaj Kraška hiša, 25. november 2014 ― Ideje o potrebi ohranjanja kulturne dediščine so se pri nas porodile precej kasneje kot v nekaterih evropskih državah in se v praksi še premalo upoštevajo. Enega izmed glavnih razlogov za to Fister pripisuje poznemu nastanku samostojne države ter drugim političnim in nacionalnim razlogom. (Fister, 1979) Posledica tega je tudi, da je bil naš spomeniško varstveni sistem spočetka tesno povezan z avstrijskim. Od avstrijskega pa se bistveno razlikuje v vodilni vlogi umetnostnozgodovinske stroke (Višnar, 2005), katere premoč se čuti še danes. Eden prvih začetnikov varstva kulturne dediščine pri nas je bil France Stele [1] , ki je bil tudi prvi pooblaščeni konservator na Kranjskem (1913). S tem se je začel tudi pozitiven odnos do kulturne dediščine pri nas. Stele je bil v svojem mandatu podrejen centralni komisiji na Dunaju in nadvojvodi Francu Ferdinandu. Slednji bi moral na svoji poti iz Sarajeva Ivana Vurnika imenovati za tehniškega deželnega konservatorja, vendar je to preprečilo dogajanje, povezano s 1. svetovno vojno. Tako je restavratorska stroka še dolgo ostala brez sodelovanja arhitekturne stroke. (Fister, 1979) Leta 1919 je Stele ustanovil Spomeniški urad za Slovenijo. Leta 1921 je Slovenska deželna vlada izdala naredbo o varstvu premičnih spomenikov, leta 1930 zakon z navodili za ohranjanje posameznih skupin spomenikov in leto kasneje še gradbeni zakon o zaščiti zgodovinsko-umetniških mest in stavb. (Fister, 1979) Po drugi svetovni vojni je bila ustanovljena spomeniško varstvena služba pod nazivom Zavod za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti LRS. (Višnar, 2005) Z delovanjem slednjega je prenehal delovati Spomeniški urad. V času, ko je bil Franc Stele vodilni konservator, je bilo varovanje kulturne dediščine urejeno v obliki zaupne mreže. (Fister, 1979) Velik primanjkljaj pri obravnavi kulturne dediščine je tudi ta, da arhitekti s Steletom večinoma niso sodelovali. Tako je skozi leta nastala vrzel, ki še danes
KRAŠKI KAMEN

KRAŠKI KAMEN

Natečaj Kraška hiša, 10. november 2014 ― Kras je najbogatejši z apnenci, nekatere v kamnolomih pridobivajo še danes. Podjetje Marmor Sežana pridobiva kamen v kamnolomih Lipica I in II, kjer pridobivajo rožasti in enotni apnenec, ter Doline, kjer pridobivajo repenski apnenec. Dejaven pa je tudi kamnolom v Povirju, kjer tudi pridobivajo repenski apnenec pod okriljem Kamnoseštva Tavčar. Lipiški enotni apnenec je homogen, kompakten, trden apnenec, ki ne vsebuje celih fosilov. Rožasti apnenec je dokaj trden in kompakten školjčni apnenec, ki vsebuje različno velike in neenakomerno razporejene fosilne ostanke. Oba je mogoče dobro obdelovati in se lahko uporabljata tudi za zunanje površine. Predvsem drobnozrnati enotni apnenec je uporaben tudi v kiparstvu. Dekorativni krožnik iz kamna Lipica fiorito oz. rožastega apnenca izdelava: Kamenčki, Jelena Uršič s.p. Dekorativni krožnik z  motivom idrijske čipke iz kamna Lipica unito oz. enotnega apnenca izdelava: Kamenčki, Jelena Uršič s.p. Kamna iz kamnoloma Povir in Doline spadata med repenske apnence, ki se dobro obdelujejo in v primeru poliranja dlje časa ohranijo visok sijaj kot ostali slovenski apnenci. Svetla razločka iz kamnoloma Doline in kamnoloma Povir sta enakovredna. Temnejši razloček povirskega je manj cenjen, zaradi slabših lastnosti in videza. (Mirtič in drugi, 1999) Brušen ali poliran repen iz Povirja - Kamnoseštvo Tavčar vir: www.kamnosestvo-tavcar.com/dekorativni-kamen/obdelave-naravnega-kamna Vse apnence na Krasu uvrščamo med različne kredne apnence. Med njimi pa prevladujejo zgodnjekredni ali školjčni apnenci. Že v daljni preteklosti so jih uporabljali za gradnjo hiš in ograj ter za izdelavo različnih arhitekturnih in uporabnih elementov. Glede na čistost in primesi, ki jih vsebujejo, se kraški apnenci delijo na različne pasove vzdolž kraške planote: nabrežinski horizont, v katerega spadajo kamni iz kamnolomov Lipica I in II , repenski horizont, v katerega spadata kamna iz kamnolomov Doline in Povir, rudistni apne
GRAFIKA: gravura v plastične mase

GRAFIKA: gravura v plastične mase

Natečaj Kraška hiša, 31. oktober 2014 ― Ob poplavi vseh plastičnih surovin, ki jih najdem doma, sem pričela razmišljati kako bi, vsaj nekatere, lahko uporabila pri pouku. Nekje istočasno, pa mi je pod roke ponovno prišel učbenik za grafiko, ki smo ga uporabljali na Pedagoški fakulteti v Ljubljani (JESIH, B., Grafika: visoki tisk, ploski tisk. Ljubljana, Pedagoška fakulteta, 2010). Gravura v plastične mase je tehnika visokega ali globokega (pogosteje) tiska pri kateri lahko kot matrico uporabimo različne plastične folije in plošče. Te v grafiki uporabljamo šele v zadnjih desetletjih, predvsem pri pouku v osnovnih šolah. Tehnika je mogoče bolj priljubljena ali bolj priročna, ker vrezovanje v plastične mase zahteva manj fizičnega napora kot vrezovanje v kovinske plošče. Avtor posebej omenja material juvidur, ki ga s praskanjem, graviranjem in vrezovanjem lahko obdelamo, tako da je primeren za tisk kot smo ga vajeni pri visokem tisku. Potrebno je paziti le, da se pri praskanju z iglo nastala brazda poreže, saj bi se sicer pri tisku potlačila in poglobitev zaprla. Poleg tega je po zapisu Jesiha, potrebno barvo nanašati v tankih nanosih, da vdolbin ne bi zalili. Pri tisku tudi svetuje uporabo kartonaste šablone, ki je enako velika kot matrica. Juvadur (komercialno ime) pa je po različnih virih mehki ali trdi PVC. Ga je kdo že preizkusil v razredu? Ali pa morda kakšno drugo plastično maso, mogoče celo takšno, ki je imamo v izobilju že v smetnjaku? Primeri, ki sledijo so sicer primeri linoreza, ampak po slikovnem gradivu, ki ga imam na voljo, je po izrazu gravura v plastične mase izrazito podobna belemu rezu. Neža Š., mentorica Vesna Marion, OŠ dr. B. Magajne Divača, linorez Karin Č., mentorica Vesna Marion, OŠ dr. B. Magajne Divača, linorez
LIKOVNA VZGOJA IN PROSTORSKO OBLIKOVANJE

LIKOVNA VZGOJA IN PROSTORSKO OBLIKOVANJE

Natečaj Kraška hiša, 28. oktober 2014 ― Znotraj predmeta likovna vzgoja obravnavajo učenci tudi področje prostorskega oblikovanja. To učence spremlja skozi vse razrede osnovne šole. Prostorsko oblikovanje nastopa kot enakovredna likovna zvrst ob risanju, slikanju, grafiki in kiparstvu. Ko vse te likovne zvrsti združimo znotraj enega predmeta in upoštevamo dejstvo, da so likovne naloge predvsem praktične, sprevidimo, da je za vsako izmed njih zelo malo časa. Tako imajo učenci v prvi triadi približno 16 šolskih ur za prostorsko oblikovanje na šolsko leto. V tem času naj bi spoznali likovne probleme, kot je prostor, likovna in estetsko ureditev prostora, oblikovanje in gradnja prostorov, notranji prostor in uporabna ter likovno ureditev notranjega prostora. V drugi triadi imajo učenci približno 11 šolskih ur prostorskega oblikovanja na šolsko leto. Obravnavajo pa likovne probleme kot so vrste in oblike prostorov, zaprti prostor, scenski prostor, polodprt prostor, polzaprti prostor ter likovno preoblikovanje prostorov. K likovnemu preoblikovanju prostora, ki ga obravnavajo v petem razredu, spada pogovor o ureditvi šolskega prostora, otroci po svojih zamislih predlagajo možnosti preureditve stavb šolskega okolja, naštejejo kulturne spomenike v šolskem okolju in opredelijo pomembnost in skrb zanje. Naštete dejavnosti so seveda tesno povezane z arhitekturno dediščino in to je prvič, da jih skozi učni načrt učenec spozna kot take. V tretji triadi imajo učenci bistveno manj časa za obvezni predmet likovne vzgoje in tako tudi za posamezno likovno področje le dobrih 6 šolskih ur na leto. V učnem načrtu tudi piše, da v tem času obravnavajo likovne probleme kot je zunanji in notranji arhitekturni prostor, arhitekturni prostor in materiali ter načrtovanje in  oblikovanje stavb, notranjih prostorov in opreme. Pri naštetem me zagotovo zmoti to, da prostorskemu oblikovanju kot takemu namenimo tako malo časa, glede na problematiko, ki jo kulturni prostor, v katerem živimo, predstavlja. Če gledamo na prostorsko
VERNAKULARNA ARHITEKTURA NA KRASU

VERNAKULARNA ARHITEKTURA NA KRASU

Natečaj Kraška hiša, 20. april 2014 ― O specifičnih spomenikih na Krasu, kot je Štanjel, je že veliko napisanega, manj je pa materiala o vernakularni arhitekturi. Seveda ne trdim, da specifičnih spomenikov ter posebnih primerov ni potrebno ohranjati, temveč da je potrebno tudi vernakularno arhitekturo postaviti na svoje mesto in ji pripisati vrednost, ki jo ima. Kulturna krajina Krasa se spreminja ravno zaradi neupoštevanja vernakularne arhitekture, ki kot vsako znanje prinaša prednosti in ni slabost, kot bi mislili privrženci sodobnih, univerzalnih novogradenj. Sploh pa velja, da naj bi poleg prebivalcev in Kraševcev za specifične spomenike skrbel Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, medtem ko je vernakularna dediščina tako obsežna in razkropljena med različne lastnike, da moramo pri njenem varovanju pristaviti tudi svoj delež. Martina F.: Mihele - Flinkotovi, 2. triada mentorica: Vesna Marion OŠ DBB Hrpelje Kot drugod po Sloveniji se je vernakularna arhitektura tudi na Krasu oblikovala glede na značilnosti pokrajine, v kateri je bila postavljena. Prvi prebivalci Krasa so svoje sledi pustili v jamah, ki so bile že v času paleolitika opažene kot primerna mesta za bivanje. V neolitiku in bakreni dobi je svoja domovanja preselil na površje in je jame uporabljal le še kot pribežališča in za obrede. Na višinskih točkah odprtih leg je začel graditi kaštelirje - višinsko utrjena naselja, ki jih drugače imenujemo tudi gradišča in so bila kasneje izhodišča za srednjeveška mesta ali utrjene postojanke. Kaštelirji naj bi bili osnova za značilno zasnovo istrsko-kraške pokrajine. Lokacija prvih grajenih arhitekturnih kompleksov je bila ob obdelovalnih površinah. Pomemben element pa je bila tudi burja, ki so se ji izognili tako, da so izbrali lego, ki daje naravno zavetje pred burjo. Kjer takega zavetja ni bilo, so se vetru skušali »izogniti« s posebno organizacijo naselja. Tako sklepamo, da so bili prvi dejavniki, ki so določali lokacijo naselitve, obdelovalna zemlja, vir pitne vode ter t
Zaključna prireditev 2012

Zaključna prireditev 2012

Natečaj Kraška hiša, 10. april 2014 ― Letos smo zaključno prireditev zasnovali malo drugače - otvorili smo jo s predavanjem Borisa Čoka o staroverskih simbolih na kraških prtonih, sledila je podelitev priznanj in nagrad nato pa še likovna delavnica Ane, Barbare, Eli, Irine, Tine in Tine, aranžerk s Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana. Dvorana Mladinskega hotela v Pliskovici je bila nabito polna, vzdušje pa krasno! :) O nas so pisali tudi v Primorskih novicah. V naslednjih dneh bomo spočiti in polni svežega zagona objavili še kakšno fotografijo našega skupnega druženja. Do takrat pa v pokušino dajemo dva utrinka z delavnic. Še enkrat hvala vsem sodelujočim šolam, mentorjem in učencem, komisiji v sestavi Samo Onič, Anton Marn in Damjan Švara, Borisu za krasno predavanje, dijakinjam Ani, Barbari, Eli, Irini, Tini in Tini za profesionalno izpeljane delavnice in aranžiranje nagrad, Mladinskemu hotelu Pliskovica za prostor in dobro voljo ter vsem ostalim, ki nas podpirate in nam pomagate. Hvala. organizatorka, Jelena Uršič
Nagradna ploščica - igra vejne

Nagradna ploščica - igra vejne

Natečaj Kraška hiša, 10. april 2014 ― Letošnji nagrajenci so prejeli kamnito osnovo za igro vejne oz. mlina. Da bi jo kar se da dobro izkoristili, objavljamo navodila za igranje.           »Vejna«, tris ali mlin (v okolici vasi Lokev tudi Templarska triga ali triga) je igra, ki se pojavlja v mnogih starih kulturah in je razširjena po celem svetu. Igramo jo na  mreži, narisani iz treh vedno večjih kvadratov, ki jih povezujejo črte med koti in polovicami stranic. Igro igrata dva igralca, vsak s svojimi devetimi kamenčki/fižolčki/zrni koruze itd. Te izmenično polagata na katerokoli presečišče ali kot med linijami in poskušata zgraditi »mlin«. Mlin igralec zgradi tako, da položi tri kamenčke v vrsto, nasprotnik pa mu to poskuša  preprečiti tako, da polaga svoje kamenčke v vrsto, ki jo prvi ustvarja. Kdor mlin zgradi, lahko nasprotniku vzame kamenček z igralne plošče, vendar ne iz nasprotnikovega že zgrajenega mlina. Ko igralca na ploščo položita vse kamenčke, jih začneta izmenično premikati po sosednjih poljih, zopet v želji da zgradita mlin. Zmaga igralec, ki nasprotniku pobere vse kamenčke razen dveh. Vejno so pastirji pogosto vrezali v skale ob katerih so se zadrževali in tako dobili trajnejšo igralno površino.
Foto utrinki zaključne prireditve NKH 2012

Foto utrinki zaključne prireditve NKH 2012

Natečaj Kraška hiša, 10. april 2014 ― Kot obljubljeno objavljamo še nekaj fotografij letošnje zaključne prireditve. Teh je sicer bolj malo, ker smo letos zaradi velikega navdušenja nad polno dvorano, pozabili fotografirati. ;)  Aranžerke ŠC S. Kosovela pridno pripravljajo nagrade ... ... in spretno vodijo likovno delavnico za najmlajše.  Foto: Vlasta M. in Tjaša B. Foto: Vlasta M. in Tjaša B. Če bi radi z nami delili vaše fotografije s prireditve, nam jih pošljite na spletni naslov ursic.jelena@gmail.com. Z veseljem jih bomo objavili na blogu in naši Facebook strani.
"Kuka"

"Kuka"

Natečaj Kraška hiša, 10. april 2014 ― Med starimi igrami s področja Krasa se najdejo tudi take, ki so služile učenju risanja. Primer take igre je "kuka", pri kateri ob pripovedovanju zgodbice narišemo "kuko".  Risanje in pripovedovanje se začne v skrajno levem kotu trikotnika z "je bila ena gostilna ...". Ko izrišemo glavo, usta in oko, nadaljujemo z ušesi "kuke" in moževo potjo domov, ki so hkrati tudi noge, trebuh in rep. Zaključimo pa z vzklikom gospodinje, ki je grafično hrbet "kuke". Poznate tudi sami kakšno staro risarsko igro? Veseli bomo, če jo delite z nami.
Dobrodelni Pliskovljani

Dobrodelni Pliskovljani

Natečaj Kraška hiša, 10. april 2014 21. 4. 2012 je ob dnevu Odprtih borjačev v Pliskovici potekal prvi Extempore Pliskovica 2012, katerega smo oglaševali tudi na naših straneh. Malce po "krivdi" tega, da je bila meni prepuščena organizacija, še najbolj pa zaradi dobrega dobrodelnega namena, ki je bistvo celotnega dogodka - denar od prodaje izdelkov nastalih na extemporu gre v slad za socialno ogrožene otroke OŠ Dutovlje, ki je v teh kriznih časih še kako pomemben za kvaliteto življenja vseh učencev OŠ Dutovlje. Irena Požar: Pliskovica Prva predaja zbranega denarja je že za nami, več o izdelkih, ki so še na voljo pa najdete tu. Dela smo po otvoritveni razstavi v Društveni gostilni Gabrovec v Gabrovcu (občina Zgonik, Italija) razstavili še na Prazniku pršuta in terana ter Sežanski Občini. Tanja Samec: Pliskovica Ob ti priložnosti bi se rada zahvalila vsem sodelujočim umetnikom, ki so v različnih tehnikah ujeli vtise te slikovite kraške vasice, vsem tistim, ki ste nam omogočili, da razstavljamo v vaših prostorih, domačinom, ki so za dober namen odprli svoje borjače ter seveda Razvojnemu društvu Pliska in Mladinskemu hotelu Pliskovica za zaupanje tako lani kot letos, ko bomo v aprilu Extempore Pliskovica ponovili. Hvala. Jelena Jan Gorjanc: Skozi čas
Igrajte se z nami!

Igrajte se z nami!

Natečaj Kraška hiša, 10. april 2014 ― Toplo vabimo vse zainteresirane na 3. okroglo mizo o pastirskih igrah, ki bo 8. marca 2013 ob 17.30h v balinišču v Pliskovici. Tokrat okrogla miza zagotovo ne bo klasična, saj se bomo starih iger tudi učili in jih skupaj zaigrali! Vabljeni.
Izdelki NKH 2012

Izdelki NKH 2012

Natečaj Kraška hiša, 10. april 2014 ― Na dvotedenski praksi v aprilu mesecu sem imela izjemno pridno praktikantko s Šolskega centra S. Kosovela Sežana, smer aranžerski tehnik - Eli Kafol. Ki je poleg ostalih uspešno opravljenih nalog tudi dokumentirala vse lanske izdelke in jih po šolah objavila na naši Facebook strani. Poleg tega je tudi oblikovala tri plakate - vsakega za eno triado, na katerih je predsatvila zmagovalce natečaja ter še nekaj drugh del. Oblikovanja se je lotila v Adobe Illustratorju. Programa pred začetkom prakse ni poznala, zato sem nad končnim izdelkom še toliko bolj navdušena. ponosna mentorica Jelena
Zemljo krast

Zemljo krast

Natečaj Kraška hiša, 10. april 2014 ― Zunaj je vedno topleje in prijetneje. Dolga zima je za nami, zato še raje preživljamo čas na soncu in se martinčkamo. Da bi bil čas na svežem zraku tudi aktiven in zabaven, vam danes predstavljam starejšo igro, ki jo morda že poznate, je pa vsekakor tako aktualna in zabavna, da je res ne bi smeli pozabiti. ZEMLJO KRAST Igro »Zemljo krast« igramo na narisani podlagi, ki je sestavljena iz manjšega kroga – sonca – ter mnogo večjega kroga – sveta, ki je razdeljen na toliko delov, kolikor je igralcev (pri risanju si pomagaj s sliko na levi). Vsak igralec si izbere eno polje in ga poimenuje po državi. Iz središča sonca spustimo manjšo palico – tisti, komur pade na državo, začne igro s tem, ko zavpije: »Napovedujem vojno __________!« in vrže palico na izbrano državo. Napadeni čim hitreje stopi na palico in zavpije: »Stoj!«. Ostali igralci pa ves čas od napovedi napada do vzklika »Stoj!«, ko obstanejo, bežijo stran od sveta. Napadeni nato stopi na rob svoje države in poskuša s palčko zadeti nekoga izmed igralcev. Če ga zadane, mu lahko s svoje zemlje odreže tako velik kos njegove zemlje, kolikor ga s palico ali kredo doseže. Med risanjem se ne sme dotikati tuje zemlje. Če nasprotnika ne zadane, njegove zemlje ne reže. Igro nadaljuje tisti, komur je bila palica vržena. Igramo, dokler nekdo ne osvoji celega sveta. Podlago na peščeni podlagi narišemo s palico, na asfaltni pa s kredo. Z omenjeno igro ter škrovami, mlinom, voukalco, kikaro in različnimi starimi šolskimi igrami je od maja dalje obogatena tudi Pliskina učna pot v Pliskovici. Ta je bila nadgrajena v sklopu projekta S Plisko skozi igro do znanja - Doživi kras na Krasu, ki ga delno financira Evropska unija iz razpisov Leader programov. Poleg pastirskih iger je bila učna pot nadgrajena tudi z vsebinami s področja biologije in geografije ter novimi šolskimi programi.
Razstava Pastirsko življenje na Krasu v Parku Škocjanske jame

Razstava Pastirsko življenje na Krasu v Parku Škocjanske jame

Natečaj Kraška hiša, 10. april 2014 ― V torek, 20. avgusta 2013, ob 13.00, bo v nadstropju Jurjevega skednja otvoritev etnološke razstave Pastirkso življenje na Krasu, po kateri se bodo brezplačni vodeni ogledi tekom dneva zvrstili še ob 15.00 in 17.00. Od 13.00 do 18.00 bo pred Jkopinovim skednjem (v primeru dežja pa na Delezovi domačiji, Škocjan 3, Naravoslovni center) potekala brezplačna etnološka delavnica.Dogodek v sodelovanju s Škocjan Caves Park, Slovenia organizirata absolvent biologije Borut Kokalj in profesorica likovne umetnosti in inženirka oblikovanja Jelena Uršič.Prav lepo vabljeni vsi otroci in mladi po srcu!

Rezultati NKH 2013

Natečaj Kraška hiša, 10. april 2014 ― Po dolgem, dolgem čakanju, sem končno pretipkala nestrpno pričakovane razultate natečaja KH 2013. Najprej se vsem udeležencem iskreno opravičujem, ker je bilo toliko čakanja. Ko natečaj organiziraš sam, se včasih zgodi, da te nihče ne opomni, da je že skrajni čas in da te ostale obveznosti preprosto povozijo. Hvala vsem, ki ste sodelovali in seveda od srca hvala tudi za potrpljenje! Neskončno sem bila vesela vsakega izdelka, sodelujoče šole in mentorja, ki je imel moj natečaj v mislih. Komisija v sestavi Anton Marn, u.d.i.a., Damjan Švara, akad. kipar in Jelena Uršič, prof. lik. um, je imela letos še najtežje delo, saj smo prejeli 236 izdelkov s 15ih šol! Vsi so pohvale vredni in otroško iskrivi.  1. triada Prejemniki nagrad: 1. Mia F.; Na Krasu; OŠ D. Lokarja Ajdovščina, mentorica A. Blažko 2. Blaž S.; PŠ Senožeče, mentorica Andreja Trobec 3. Tjaša L.; OŠ Dutovlje, mentorica Majda Jeranče Prejemniki priznanj: Manca G.: Kraška hiša; OŠ Dutovlje, mentorici Miranda Rudež in Tina Ostrouška Miha G.: Kal pozimi; PŠ Štanjel, mentorica Tanja Planinšček Luka O. P.; OŠ Dutovlje, mentorica Majda Jeranče Daniel Ć.; OŠ dr. B. Magajne Divača, mentorica Nela Subič Nika M.; PŠ Senožeče, mentorica Andreja Trobec Nace M.: Krmljenje kokoši; OŠ dr. B. Magajne Divača, mentorica Nela Subič Erik M.; OŠ dr. B. Magajne Divača, mentorica Nela Subič Ambrož P.: Na Krasu; OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, mentorica Anuša Blažko Rene K.; OŠ Dutovlje, mentorici Miranda Rudež in Tina Ostrouška   2. triada Prejemniki nagrad: 1. Mariza G.: Kraška vas pozimi; OŠ Dutovlje, mentorica Tanja Planinšček 2. Neli V.: Kraška hiša; OŠ Dronberk, mentorica Gordana Štucin 3. Rok G.; OŠ dr. B. Magajne Divača, mentorica Danila Grželj Prejemniki priznanj: Dana R.: Kraška hiša; OŠ Dornberk, mentorica Gordana Štucin Marko G.: Kraška hiša; OŠ Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje, mentorica Vesna Marion Maj Č.; PŠ Tomaj, mentorica Nataša Vrabec Fon Ana B.: Kraška hiša; OŠ Dragomirja Be

Meljemo, meljemo ...

Natečaj Kraška hiša, 10. april 2014 ― Letos me je novo leto presnetilo prej kot običajno. Oblica dela in druge motnje so povzročile, da sem za kratek čas pozabila na natečaj, čeprav čisto neupravičeno, saj ste bili na zadnjem razpisu res zelo pridni! Ko sem se končno spomnila na prireditev, ki sem jo obljubila, je koledar kazal že konec decembra. In sedaj v januarju je končno viden napredek! Ni še čisto vse znano, ampak klobčič se počasi razvija in znano je že, da nam bo prireditev tudi letos popestril Boris Čok, lokalni raziskovalec suhozida, staroverstva in še česa ... le da bo tokrat beseda tekla o filmu, ki si ga bomo skupaj ogledali. Kje in kdaj točno pa sta še malce v meglo zavita. Najverjetneje v prvi polovici februarja in iskreno upam, da ponovno v prijetnem ambijentu Mladinskega hotela Pliskovica. Več sledi v naslednjih dneh.Hvala za potrpljenje in vsem tistim, ki spremljate tale blog kljub moji neodzivnosti zadnje čase.
Nagrajenci in prejemniki priznanj (1. triada)

Nagrajenci in prejemniki priznanj (1. triada)

Natečaj Kraška hiša, 10. april 2014 ― Prejemniki nagrad: 1. Mia F.; Na Krasu; OŠ D. Lokarja Ajdovščina, mentorica A. Blažko 2. Blaž S.; PŠ Senožeče, mentorica Andreja Trobec 3. Tjaša L.; OŠ Dutovlje, mentorica Majda Jeranče Prejemniki priznanj: Manca G.: Kraška hiša; OŠ Dutovlje, mentorici Miranda Rudež in Tina Ostrouška Miha G.: Kal pozimi; PŠ Štanjel, mentorica Tanja Planinšček Luka O. P.; OŠ Dutovlje, mentorica Majda Jeranče Daniel Ć.; OŠ dr. B. Magajne Divača, mentorica Nela Subič Nace M.: Krmljenje kokoši; OŠ dr. B. Magajne Divača, mentorica Nela Subič Erik M.; OŠ dr. B. Magajne Divača, mentorica Nela Subič Ambrož P.: Na Krasu; OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, mentorica Anuša Blažko Rene K.; OŠ Dutovlje, mentorici Miranda Rudež in Tina Ostrouška
Nagrajenci in prejemniki priznanj (2. triada)

Nagrajenci in prejemniki priznanj (2. triada)

Natečaj Kraška hiša, 10. april 2014 ― Prejemniki nagrad: 1. Mariza G.: Kraška vas pozimi; OŠ Dutovlje, mentorica Tanja Planinšček 2. Neli V.: Kraška hiša; OŠ Dronberk, mentorica Gordana Štucin 3. Rok G.; OŠ dr. B. Magajne Divača, mentorica Danila Grželj Prejemniki priznanj: Dana R.: Kraška hiša; OŠ Dornberk, mentorica Gordana Štucin Marko G.: Kraška hiša; OŠ Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje, mentorica Vesna Marion Maj Č.; PŠ Tomaj, mentorica Nataša Vrabec Fon Ana B.: Kraška hiša; OŠ Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje, mentorica Vesna Marion Martina F.: Mihele – Flinkotovi; OŠ Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje, mentorica Vesna Marion Lana B.: Kraška hiša; OŠ dr. B. Magajne Divača, mentorica Danila Grželj Žan Š.: Kraška hiša, OŠ Ledina, mentorica Karla Leban Teo P.: Kraška hiša – moja vas; OŠ dr. B. Magajne Divača, mentorica Danila Grželj Tjaša T.: Kraška hiša - Kraška vas v mojih mislih, OŠ dr. B. Magajne Divača, mentorica Danila Grželj Nika T.; PŠ Senožeče, mentorica Andreja Trobec Nika M.; PŠ Senožeče, mentorica Andreja Trobec Monika G.; PŠ Senožeče, mentorica Andreja Trobec
Zaključna prireditev NKH 2013

Zaključna prireditev NKH 2013

Natečaj Kraška hiša, 10. april 2014 ― V četrtek, 6. 2. 2014 se je v prijetnem kraškem ambientu Hostla Pliskovica odvijala zaključna prireditev natečaja Kraška hiša 2013. Najprej je zbrane s kratkim uvodom v film in spodbudo o ohranjanju dediščine pozdravil Boris Čok, nato smo si skupaj ogledali film Vklesano v kamen, režiserja Jadrana Sterleta. Za konec pa smo podelili priznanja in nagrade letošnjim nagrajencem. Iskreno upam, da ste se vsi obiskovalci imeli v naši družbi lepo in se ponovno vidimo naslednje leto.Vsem sodelujočim mentoricam, učencem, komisiji, Borisu, ekipi Hostla Pliskovica in Razvojnega društva Pliska se iskreno zahvaljujem za podporo, zaupanje in dobro voljo. Hvala!Hkrati pa vse mentorice, ki ste prireditev fotografirale, lepo prosim, da mi kakšen fotoutrinek prireditve pošljejo na ursic.jelena@gmail.com.Jelena
Nagrajenci in prejemniki priznanj (3. triada)

Nagrajenci in prejemniki priznanj (3. triada)

Natečaj Kraška hiša, 10. april 2014 ― Prejemniki nagrad: 1. Simon B.; OŠ A. Š. S. Komen, mentorica Tanja Samec 2. Nina S.: Detajl Škrateljnove hiše; OŠ dr. B. Magajne Divača, mentorica Vesna Marion 3. Nika I.: Noč na Krasu; OŠ Col, mentorica Silva Karim in         Martina S.; OŠ D. Lokarja Ajdovščina, mentorici Nataša Rupnik in Maja Štefin   Prejemniki priznanj: David: Kraška hiša; OŠ A. Š. S. Komen, mentorica Tanja Samec Benjamin M.; OŠ Dutovlje, mentorica Vlasta Markočič Nik Ž.; OŠ Dutovlje, mentorica Vlasta Markočič Aljaž V.; OŠ Dutovlje, mentorica Vlasta Markočič Žiga P.: Kraška hiša in vodnjak; OŠ Koroška Bela Jesenice, mentorica Katja Operčkal Klara S.: Vihrano drevo; OŠ Col, mentorica Silva Karim Kaja D.: Kraška hiša; OŠ Koroška Bela Jesenice, mentorica Katja Operčkal Sebastijan B.: Kraška hiša; OŠ A. Š. S. Komen, mentorica Tanja Samec Ajla N.: Detajl Škrateljnove hiše; OŠ dr. B. Magajne Divača, mentorica Vesna Marion Vsem nagrajencem in dobitnikom priznanj še enkrat iskrene čestitke!
Zemljo krast ali "Gremo ven na sonce!"

Zemljo krast ali "Gremo ven na sonce!"

Natečaj Kraška hiša, 10. april 2014 ― Sončno in toplo vreme nas kar hitro prepričata, da te dni preživimo več časa zunaj. Morda se kdo celo odpravi po Pliskini poti v Pliskovici in zaigra kakšno izmed starih pastirskih iger. Opis ene izmed iger, ki so na Pliskino pot vključene, najdete spodaj. To aktualno "politično" igrico lahko zaigrate kjerkoli, saj za igro potrebujete samo sipko podlago in palico ali kredo. Veliko zabave pri igri! Igro »Zemljo krast« igramo na narisani podlagi, ki je sestavljena iz manjšega kroga – sonca – ter mnogo večjega kroga – sveta, ki je razdeljen na toliko delov, kolikor je igralcev (pri risanju si pomagaj s sliko na levi/na prejšnji strani). Vsak igralec si izbere eno polje in ga poimenuje po državi. Iz središča sonca spustimo manjšo palico – tisti, komur pade na državo, začne igro s tem, ko zavpije: »Napovedujem vojno __________!« in vrže palico na izbrano državo. Napadeni čim hitreje stopi na palico in zavpije: »Stoj!«. Ostali igralci pa ves čas od napovedi napada do vzklika »Stoj!«, ko obstanejo, bežijo stran od sveta. Napadeni nato stopi na rob svoje države in poskuša s palčko zadeti nekoga izmed igralcev. Če ga zadane, mu lahko s svoje zemlje odreže tako velik kos njegove zemlje, kolikor ga s palico ali kredo doseže. Med risanjem se ne sme dotikati tuje zemlje. Če nasprotnika ne zadane, njegove zemlje ne reže. Igro nadaljuje tisti, komur je bila palica vržena. Igramo, dokler nekdo ne osvoji celega sveta. Podlago na peščeni podlagi narišemo s palico, na asfaltni pa s kredo.
Aranžerski tehnik na primorski način

Aranžerski tehnik na primorski način

Natečaj Kraška hiša, 10. april 2014 ― V posebni številki revije Didakta - Kam greš pa ti? je tudi opis programa aranžerski tehnik s Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana. Ta se kar precej razlikuje od ostalih umetniških srednješolskih programov in je morda pravšnji za ustvarjalce našega natečaja. Zato članek objavljam tudi tu. Šolski center Srečka Kosovela v Sežani je izobraževalni zavod s skoraj štiridestletno tradicijo, ki se deli na dve organizacijski enoti  -  Gimnazijo in ekonomsko šolo ter Višjo strokovno šolo. Prva izvaja programe splošne gimazije, ekonomskega in aranžerskega tehnika ter maturitetnega tečaja, višja šola pa programa fotografije in oblikovanja materialov. S tem šola na srednješolski in višješolski stopnji ponuja umetniško naravnane programe, katerih posebnost je, da se prilagajajo potrebam v gospodarstvu in s tem skušajo omiliti mladim prehod na trg dela.  V programu aranžerski tehnik so potrebe gospodarstva prisotne predvsem v strokovnem modulu vezanem na multimedijo, ki sledi sodobnim trendom in vsebuje znanja računalniškega oblikovanja, 3D modeliranja, videa, animacije, fotografije in še veliko več. S tem modulom in ostalimi strokovnimi predmeti aranžerski tehniki šolani pri nas prestopijo meje stereotipa o aranžerjih, ki urejajo izložbe in zavijajo darila, saj med štiriletnim šolanjem pridobijo znanja obvladovanja sodobnih izraznih sredstev, ki danes dominirajo trgu. Izdelava mozaika za fasado šole (avtorica fotografije: A. Kompare) Naloge sodobnega aranžerskega tehnika Ime srednješolskega programa označuje le ozek spekter nalog, ki jih naš aranžerski tehnik lahko opravlja. Saj lahko ta poleg dekoriranja in urejanja izložb ter različnih sejemskih in razstaviščnih prostorov in izdelav dekoracij, svoje znanje pokaže tudi v sodobnih medijih, ki jih zavoljo konkurenčnosti danes uporabljajo tako manjša kot večja podjetja. Sežanski aranžer lahko sodeluje pri oblikovanju industrijskih in postrošniških izdelkov, kot so na primer embalaže. Sposoben je izdelati raz
Srečkova plošča

Srečkova plošča

Natečaj Kraška hiša, 10. april 2014 ― Pred kratkim, natančneje 18. marca 2014, je bila sto deseta obletnica rojstva Srečka Kosovela. Okroglo obletnico smo počastili tudi na Šolskem centru Srečka Kosovela v Sežani, saj vendar ponosno nosimo ime tega odličnega pesnika. V njegovo čast smo tako z dijaki 3. letnika aranžerskega tehnika, izdelali spominsko ploščo v tehniki jedkanja v kamen. Ker gre za precej specifičen in uporaben postopek, sem se odločila, da vam ga predstavim v "foto galeriji" te novičke.  Jedkanje je "kamnoseška" tehnika samo, če gre za apnenec - sedimentno kamnino, ki jo najdemo skoraj povsod v Sloveniji in je v veliki večini sestavljena iz kalcijevega karbonata. Tega zaradi specifične kemijske strukture topi solna kislina oz. klorovodikova kislina, katero lahko v "milejši obliki" (20 ali 35 %) kupimo tudi v gradbenih trgovinah, saj se kot taka uporablja za čiščenje vodnega kamna. Kljub temu, da gre za nizko koncentracijo, je pri delu z njo potrebna previdnost, saj draži kožo in dihala. Običajno pri postopku jedkanja dele kamna zaščitimo s plastičnimi nalepkami ali lepilnimi trakovi (nadvse je uporaben tudi lepilni trak za zaščito pri pleskanju), na nezaščitene dele pa običajno s čopičem nanašamo solno kislino, ki kamen razjeda in ga tako poglobi. Končni rezultat je poglobljeni relief.  Pri našem eksperimentu smo tako morali najprej izbrati pravo predlogo - malce drugače, umetniško, oblikovan zapis ene izmed Kosovelovih pesmi, ki je morala biti primerna tehniki. Ta namreč ne dopušča izjemno majhnih detajlov ali tankih črk. Izbrana je bila predloga Jakoba Gustinčiča. Katero so nam v grafičnem studiju pretvorili v nalepko. To smo previdno nalepili na lokalni kamen - izbrali smo kamen lipica unito iz Lipiškega kamnoloma, saj je zaradi svoje enotne strukture boljši kot lipica fiorito. Pri lepljenju smo pazili, da ob odprtinah za črke ne nastajajo mehurčki, saj bi ti pomenili deformacijo oblike, ko bi nanašali kislino. Drugje pa nas mehurčki niso omotili, saj je bil kamen klj
še novic