Kamra.si, 14. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. julija 1967 je v Ljubljani umrl .Alojz Gradnik, slovenski pesnik, sodnik in prevajalec. Rodil se je 3. avgusta 1882 v Medani v Goriških brdih. Mati Lucija, Furlanka, izučena šivilja, in oče Jožef, čevljar in kmet, sta se spoznala v Medani. Ustvarila sta veliko družino, v kateri se je poleg Alojza rodilo še devet otrok. Večkrat so se selili, dokler se niso preselili v hišo, ki je danes poznana kot Gradnikova domačija. Šolanje je začel v domači Medani, kjer je končal prve tri razrede, potem pa opravil sprejemni izpit in šolanje nadaljeval v Gorici, najprej na deški vadnici, potem na nemški gimnaziji. Maturiral je z odliko leta 1901. V upanju, da bo lahko študiral na daljavo, se je vpisal na študij prava na Dunaju. Preživljal se je kot domači učitelj pri različnih plemiških družinah in v zasebnem internatu. Zadnja dva semestra študija je živel na Dunaju, ob koncu tudi krajši čas v Pragi. Med letoma 1905 in 1906 je opravil tri državne izpite, v letu 1907 tudi tretji rigoroz in konec januarja postal doktor prava.

Kamra.si, 14. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. julija 1905 je v Novem mestu umrl Janez Trdina, slovenski pisatelj in zgodovinar. Rodil se je 29. maja 1830 v Mengšu  Po osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in na Dunaju študiral zgodovino, zemljepis in klasično jezikoslovje. Kot profesor je služboval v Varaždinu (1850-1853) in na Reki, kjer je bil l. 1867 kazensko upokojen, češ da zavaja mladino s svojimi političnimi nazori. Tako se je s 37-imi leti naselil v Bršljinu pri Novem mestu, prehodil večinoma peš Dolenjsko in Belo krajino in na svojih popotovanjih neprestano beležil svoja spoznanja o ljudskem življenju, delu, verovanju, mišljenju, navadah. Vse to je kasneje uporabil v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah. 

Kamra.si, 12. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. julija 1923 se je v Zgornjem Tuhinju rodil Peter Levec, slovenski pesnik. Umrl je 18. decembra 1999 v Ljubljani. Skupaj s starši se je kot otrok preselil na Vrh nad Krašnjo in osnovno šolo obiskoval v Krašnji. Šolanje je nadaljeval v Mariboru na klasični gimnaziji, kjer je živel pri stricu. Po začetku vojne se je vrnil domov in se zaposlil kot delavec v Kamniku. Marca naslednje leto so ga Nemci med obiskom v Mariboru mobilizirali in skupaj z nekaterimi drugimi nekdanjimi dijaki odgnali na prisilno delo na avstrijsko Štajersko. Delal je na veleposestvu blizu Gradca, sredi julija 1943 pa je pobegnil in se pridružil partizanom. Večji del partizanstva je preživel v Šlandrovi brigadi, v enoti, ki se je precej gibala tudi v njegovih domačih krajih, nato pa je bil zaradi znanja jezikov premeščen v Belo krajino. Večinoma je deloval na partizanskem letališču Otok in kot zvezni oficir pri ameriški vojni misiji. Po končani vojni je dokončal gimnazijo v Mariboru in višjo politično šolo v Beogradu. V prvih povojnih letih je bil sourednik na novo ustanovljeni Mladinski reviji, bil je kulturni urednik Ljubljanske pravice, od koder je odšel v kulturno uredništvo Radia Ljubljana (od 1953 do 1959) in čez nekaj časa tudi k Cankarjevi založbi (od 1959 do 1976), kjer je ostal vse do upokojitve. V svojih uredniških letih je pisal tudi razne ocene in polemične članke, obenem pa je tudi prevajal poezijo in prozo. Umrl je 18. decembra, leta 1999 v Ljubljani.

Kamra.si, 12. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. julija 1955 je v Ljubljani umrl Ivan Albreht, slovenski pisatelj in publicist. Rodil se je 7. maja 1893 v Hotedršici.  Albreht se je po končani gimnaziji v Ljubljani (1913) posvetil študiju prirodoslovja na univerzi v Gradcu, bil po vojski v državni službi v plebiscitni coni na Koroškem, pozneje v Ljubljani pri socialnem skrbstvu in nato na ljubljanski univerzi uradnik. Bil je sourednik »Jutranjih novosti« in »Splošne knjižnice« izdal izdal več pesniških zbirk in dugih književnih del: črtic, novel in povesti in razne prevode...  Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Albreht  

Kamra.si, 11. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. julija 1825 se je v Žalcu rodil Franc Žuža, pridelovalec hmelja in pivovar. Umrl je 14. aprila 1871 v Žalcu. Franc Žuža, sin posestnika in lastnika premogovnikov v Savinjski dolini, je leta 1842 v Žalcu ustanovil pivovarno, ki je 1874 prešla v last Simona Kukca. Pridobil si je več zemljišč v okolici Žalca in na njih 1854 zasadil prvi večji nasad hmelja v Savinjski dolini. Sadil je boljše sorte hmelja uvožene iz Češke (žateški hmelj), vendar je hmeljnik zaradi neprimernosti sorte propadel. Z veliko podjetnostjo si je pridobil tudi lastniške deleže v premogovniku Zabukovica. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Franc_%C5%BDu%C5%BEa

Kamra.si, 11. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. julija 1944 je v Trnjanski Kuti (Hrvaška) umrl Josip Vandot, slovenski mladinski pisatelj. Rodil se je 15. januarja 1884 v Kranjski Gori.  Med leti 1891-96 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju. Med leti 1896-1905 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Ker pri hiši ni bilo dovolj denarja, se je moral odpovedati študiju medicine. Zaposlen je bil pri železnici, najprej v Št. Vidu na Glini. Od tod se je, zaradi narodnostnega zapostavljanja, kmalu vrnil v Kranjsko goro, kjer se je ukvarjal s kmetijstvom in pastirstvom. Kasneje se je zaposlil na južni železnici. Služboval je v Litiji, Postojni in Trstu. Leta 1914 je odšel v Gradec. Še pred letom 1918 se je vrnil v Trst. Po italijanski zasedbi Primorske se je preselil v Jugoslavijo. Kot železničar je delal v Sisku, Radencih in Pragerskem. Leta 1923 se je zaradi zdravstvenih razlogov upokojil in se posvetil samo pisateljevanju.

Kamra.si, 11. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. julija 1926 je v Ljubljani umrl Fran Detela, slovenski pisatelj. Rodil se je 3. decembra 1850 v Moravčah.  Detela je po končani gimnaziji v Ljubljani (bil je sošolec Ivana Tavčarja) na Dunaju študiral klasične jezike in francoščino. Po končanem študiju je bil med drugim profesor na Dunaju in od 1890 do 1906 ravnatelj gimnazije v Novem mestu.Detela je pripadal krogu katoliških književnikov. Njegovo prvo objavljeno delo je bila povest Malo življenje, ki je izšla 1882 v Ljubljanskem zvonu. Tako kot v Malem življenju tudi v naslednjih dveh povestih Prihajač (1888) in Gospod Lisec (1894) realistično prikazuje življenje na kmetih in značilne pojave začetnega kapitalizma na vasi. Pisatelj, ki je poznal francoske realiste je sicer po njihovem zgledu slikal milje (okolje, ki koga obdaja ali v katerem živi), toda njegovi nazori se niso skladali z nazori kritičnega realizma, zavzemal se je za tradicijo in patriarhalnost na vasi.

Kamra.si, 11. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. julija 1810 je bil ustanovljen botanični vrt Univerze v Ljubljani   Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ustanovljen leta 1810 (s prvotnim imenom Vrt domovinske flore), je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji. Vrt je bil ob ustanovitvi precej večji; kasneje pa so ga prizadele gradnje Ižanske ceste in dolenjske železnice, zato je sedaj stisnjen v razmeroma majhno trikotno površino. V njem raste mnogo vrst rastlin in tudi endemitov, ki so drugod že izumrle. Deluje pod okriljem Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Vrt je bil leta 2008 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.