Kamra.si, 6. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. oktobra 1918 je v Ljubljani umrl Stanislav Škrabec (pravo ime Anton Škrabec), slovenski frančiškanski pater, jezikoslovec in nabožni pisatelj. Rodil se je 7. januarja 1844 v Hrovači pri Ribnici.  P. Stanislav Škrabec se je rodil v Hrovači pri Ribnici s krstnim imenom Anton očetu Antonu in materi Mariji. Bil je najstarejši od sedmih otrok. Šolal se je najprej v domači Ribnici, potem na gimnaziji v Ljubljani. Enoletni noviciat je opravil v Trsatu,  bogoslovje pa študiral na Kostanjevici pri Gorici in v Ljubljani. Leta 1867 je bil posvečen za duhovnika.

Kamra.si, 5. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. oktobra 1840 se je v Cerknici rodil Fran Gerbič, slovenski skladatelj in pevec tenorist. Umrl je 29. marca 1917 v Ljubljani.  Glasbe se je učil pri Kamilu Mašku v Ljubljani, med letoma 1865 in 1867 pa je študiral kompozicijo in petje na konservatoriju v Pragi. Kot operni pevec - tenorist je deloval v Pragi, Zagrebu, Ulmu in Lembergu. Bil je tehnično izdelan pevec z znatnim glasovnim obsegom. Bolezen ga je prisilila, da se je poslovil od kariere opernega pevca in postal pedagog in dirigent. Vključil se je v »rojevanje« slovenskega opernega življenja. V Ljubljani je do svoje smrti deloval kot ravnatelj šole Glasbene Matice.

Kamra.si, 3. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. oktobra 1876 se je v Celju rodila Meta Baš, slovenska amaterska gledališka igralka. Umrla je 26. februarja 1959 v Celju. Njen oče je bil slovenski notar v Celju, narodni politik in časnikar Lovro Baš, mati Ida, roj. Miheljak; bila je sestrična Alme M. Karlin. Meščansko šolo je končala v Celju, nato je na Dunaju študirala pedagogiko, nemščino in francoščino. To je poglabljala še v Parizu, v Londonu pa angleščino.  Vodja dramskega odseka Celjskega pevskega društva Vladimir Ravnihar je odkril njen dar za igralstvo ter njeno razgledanost in jo vključil med svoje gledališčnike v celjskem Narodnem domu. Od silvestrovega 1897, ko je kot vdova Libinska prvič nastopila v burki Poglavje I., II. in III. (Gustav Pfleger–Moravský), do 1910, ko je na oder stopila zadnjič, je sodelovala v okr. 20 uprizoritvah. Vloge: Baronica Rošička (Rudolf Hahn: Čevljar baron, 1899), Franica (Karl Morré: Revček Andrejček, 1899), Marica (Ernst Raupach: Mlinar in njegova hči, 1899), Lavra (Fran Govekar: Legionarji, 1909), Kmetica Osojka (Salomon Hermann Mosenthal: Na Osojah, 1910). Nastopila je tudi v burki Jana Nep. Štĕpáneka Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec (1899) in v igri s petjem Johanna Nep. Nestroya Lumpacij Vagabund (1900). Baševa se je odlikovala z naravno, do potankosti izdelano igro, ki jo je usmerjala s spoznanji o evropskih gledališčih. Kot ljubiteljska igralka je presegla raven marsikatere tedanje poklicne slovenske igralke. Zmogla je širok razpon kreacij, ki so segale od salonskih do kmečkih iger. Bila je prijetne pojave, odlična v soigri. Bila je tudi dobra pevka in deklamatorka slovenske poezije. V prvem desetletju 20. stol. je bila osrednja igralka celjskega slovenskega gledališča. Pozneje se je umaknila iz javnega življenja in skrbela za bolne starše. Vir: http://www.celjskozasavski.si/osebe/ba%C5%A1-meta/191/Prispeval: Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje

Kamra.si, 3. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. oktobra 1996 je v Ljubljani umrl Marjan Stare, slovenski besedilopisec, pesnik, slikar, novinar, igralec in režiser. Rodil se je 7. maja 1932.   Marjan Stare se je rodil 7. maja leta 1932 na Koroški Beli. Istega leta se je družina preselila v lastno hišo na Slovenskem Javorniku, kjer je odraščal na Borovljah. Tu sta bila doma tudi njegova prijatelja, pozneje znan slikar Jaka Torkar in pisatelj Zdravko Slamnik, bolj znan kot Pavle Zidar. Planinškov Marjanček, kot so ga poznali, je skupaj z dve leti starejšim bratom Brankom pel tudi v javorniškem otroškem pevskem zboru Gorenjski slavček, ki ga je vodil oče znanih članov tria Lorenz (Primož, Tomaž in Matija).