12. oktobra 1889 se je Celju rodila Alma Maximiliana Karlin, popotnica, pisateljica in zbirateljica

Kamra.si, 12. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. oktobra 1889 se je Celju rodila Alma Maximiliana Karlin, popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica. Umrla je  14. januarja 1950 v Pečovniku pri Celju. Rojena je bila v Celju slovenskima staršema, oče Jakob je bil upokojeni major avstro-ogrske vojske, mati Vilibalda, rojena Miheljak, je bila učiteljica na nemški dekliški šoli v Celju. Zaradi zdravstvenih težav je neredno obiskovala osnovno šolo, zaradi mamine obsedenosti s spodobnostjo pa je morala prestati tudi naporno ortopedsko zdravljenje. Pri enajstih letih je v sebi odkrila nadarjenost za tuje jezike, pri osemnajstih je opravila državni izpit iz francoščine, leto kasneje še iz angleščine – kar ji je omogočilo samostojno poučevanje obeh jezikov. 

12. oktobra 1889 se je Celju rodila Alma Maximiliana Karlin, popotnica, pisateljica in zbirateljica

Kamra.si, 12. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. oktobra 1889 se je Celju rodila Alma Maximiliana Karlin, popotnica, pisateljica in zbirateljica. Umrla je  14. januarja 1950 v Pečovniku pri Celju. Rojena je bila v Celju slovenskima staršema, oče Jakob je bil upokojeni major avstro-ogrske vojske, mati Vilibalda, rojena Miheljak, je bila učiteljica na nemški dekliški šoli v Celju. Zaradi zdravstvenih težav je neredno obiskovala osnovno šolo, zaradi mamine obsedenosti s spodobnostjo pa je morala prestati tudi naporno ortopedsko zdravljenje. Pri enajstih letih je v sebi odkrila nadarjenost za tuje jezike, pri osemnajstih je opravila državni izpit iz francoščine, leto kasneje še iz angleščine – kar ji je omogočilo samostojno poučevanje obeh jezikov. 

12. oktobra 1851 se je v Krnu rodil Simon Rutar, slovenski zgodovinar, geograf in arheolog.

Kamra.si, 12. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. oktobra 1851 se je v Krnu rodil Simon Rutar, slovenski zgodovinar, geograf in arheolog. Umrl je 3. maja 1903 v Ljubljani. Maturiral je na goriški gimnaziji in se je po odsluženem enoletnem vojaškem roku (1872/73) vpisal na graško univerzo na študij zgodovine in geografije. Postal je eden prvih slovenskih univerzitetno šolanih zgodovinarjev. Po koncu študija je služboval na srednjih šolah in nato v muzejih v Splitu in v Ljubljani. Bil je ploden pisec in je napisal vrsto del o zgodovini in arheologiji, velja tudi za začetnika slovenske arheološke terminologije. Med drugim je napisal obsežno Zgodovino Tolminskega. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Simon_Rutar
MOJSTER PREPARATOR S KODELJEVEGA

MOJSTER PREPARATOR S KODELJEVEGA

Fototeka MNZS, 12. oktober 2018 ― Viktor Herfort s Kodeljevega je veljal za enega največjih mojstrov priprave nagačenih živali v Ljubljani. Dnevnikov fotoreporter ga je oktobra 1968 ujel ravno v trenutku, ko se je pripravljal na preparacijo medvedke, ki so jo uplenili na Igu. “Za večino ljudi je tak prizor nenavaden, za mojstra Herforda pa prav nič. Skozi njegove roke in preparatorsko delavnico je namreč šel že dobršen del živalskega kraljestva...

11. oktobra 1874 se je v Dolenjih Raduljah pri Bučki rodil Josip Wester

Kamra.si, 11. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. oktobra 1874 se je v Dolenjih Raduljah pri Bučki rodil Josip Wester. Umrl je 6. decembra 1960 v LjubljaniJosip Wester se je rodil 11. oktobra 1874 v Dolenjih Raduljah pri Bučki kot sin oskrbnika na gradu Radeljca. Osnovno šolo je obiskoval na Bučki, v Sodražici in Novem mestu, v Ljubljani pa je obiskoval klasično gimnazijo, na kateri je leta 1893 maturiral. V Gradcu je doštudiral slavistiko in klasično filologijo, hkrati se je usposobil za pouk telovadbe na srednji šoli. Nato je krajši čas služboval na gimnazijah v Ljubljani, Ptuju in Novem mestu, dokler ni dobil zaposlitve na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni je bil leta 1918 imenovan za ravnatelja gimnazije v Novem mestu, v letih 1921 do 1926 pa je bil višji šolski nadzornik v Ljubljani.

11. oktober 1958 - TV Ljubljana začne z rednim oddajanjem

Kamra.si, 11. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. oktober 1958 - TV Ljubljana začne z rednim oddajanjem RTV Slovenija, nekoč RTV Ljubljana, je zavod z dolgo in bogato tradicijo. Radijska postaja Ljubljana je začela delovati 1. septembra 1928, Televizija Ljubljana pa trideset let pozneje. Za uradni začetek televizije v Sloveniji velja 11. oktober 1958. Več: https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/pogled-nazaj-v-bogato-zgodovino-rtv-slovenija/318662  

11. oktobra 1926 se je na Mostecu pri Brežicah rodil Jože Toporišič, slovenski jezikoslovec

Kamra.si, 11. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. oktobra 1926 se je na Mostecu pri Brežicah rodil Jože Toporišič, slovenski jezikoslovec. Umrl je 9. decembra 2014 v Ljubljani. Šolati se je začel v Dobovi, obiskovanje klasične gimnazije v Mariboru pa je prekinila vojna, saj je bil od leta 1941 do 1945 izseljen v Šlezijo. Po maturi leta 1947 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1952 dokončal študij slovenistike in rusistike, eno leto služboval kot profesorski pripravnik na gimnaziji v Novem mestu in bil nato od leta 1954 do 1965 lektor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Zagrebu, kjer je pripravil tudi prvi slovenski fonetični učbenik za tujce Slovenski jezik na pločama: izgovor i intonacija s recitacijama v okviru zagrebške fonetične šole prof. dr. Petra Guberine. Vmes je v študijskem letu 1962/63 kot štipendist Humboldtove ustanove študiral fonetiko v Hamburgu in leta 1963 na Filozofski fakulteti v Ljubljani obranil literarno-stilistično doktorsko disertacijo z naslovom Nazorska in oblikovna struktura Finžgarjeve proze.
Maja Hodošček - Potrebujemo naslov (2014) Avtorski video

Maja Hodošček - Potrebujemo naslov (2014) Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 11. oktober 2018 ― Delo je nastalo v sodelovanju s šestimi člani šolskega debatnega kluba v šolskem letu 2013/2014, kjer so debaterji sodelovali v nekakšnem paralelnem učnem načrtu. Izhodiščna točka debate je bilo Gibanje neuvrščenih oziroma bolj natančno, fotografski arhiv prve konference tega gibanja v Beogradu leta 1961 (arhiv hrani Muzej Istorije Jugoslavije). Debaterji so razmišljali o tako imenovani “tretji” politiki danes, novih oblikah komunizma, ter reflektirali njihovo lastno vlogo znotraj družine,...
Maja Hodošček - Pesem (2015) Avtorski video

Maja Hodošček - Pesem (2015) Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 11. oktober 2018 ― Dijakinja se prvič sreča s pesmijo, ki so jo napisali člani šolskega debatnega krožka. V videu vidimo kako se odziva na napisano besedilo. Igra se z besedami, ali jih preoblikuje v komaj prepoznavne zvoke. Bere nazaj ali ustvarja povsem nove besede in zvoke. Sooči se z neznanim materialom in se tako znajde v prostoru učenja in delovanja, njen lastni kreativni proces je v ospredju. (Vir: Maja Hodošček) OPOMBA: Na željo avtorice spletni arhiv Postaje DIVA predstavlja zgolj krajši napovednik (tra...
še novic