Kamra.si, 10. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. oktober 1896 - odprt Narodni dom (zgradba današnje Narodne galerije) v Ljubljani Narodni dom je monumentalna neoklasicistična palača z neorenesančno fasado, zgrajena leta 1896, ki stoji ob Cankarjevi cesti v Ljubljani, promenadi med mestnim jedrom in parkom Tivoli. V njem domuje Narodna galerija Slovenije. Stavba je bila grajena po načrtih praškega arhitekta Františka E. Škabrouta, ki je zmagal na natečaju, na katerega se je prijavilo 17 arhitektov. Zgrajena je bila med letoma 1893 in 1896 kot ljubljanski in vseslovenski Narodni dom v slogu modne nove renesanse. Zidavo je vodil Adolf Wagner, arhitekt Filharmonije in kompleksa na Taboru. Zasnovana je v shemi tridelnega tlorisa, podobno kot bazilika. Imela je vrsto družabnih prostorov različnih društev, možnost postavljanja gledaliških predstav, restavracijo in velik vrt s plesiščem za palačo. V pritličju je bila tudi večja telovadnica. V začetku je imela v tej stavbi svoje prostore Slovenska akademija znanosti in umetnosti, dokler se ni preselila v svoje prostore na Novem trgu. Za potrebe Akademije je bil Narodni dom prilagojen leta 1928, Narodna galerija je odprla prvo razstavo v palači leta 1933. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Narodni_dom,_Ljubljana

Kamra.si, 9. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. oktobra 1788 se je v Bogojini rodil Jožef Košič, duhovnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar. Umrl je 26. decembra 1867 na Gornjem Seniku. Osnovno šolo je obiskoval v Bogojini, kjer je poučeval tudi njegov oče. Nižjo gimnazijo je končal v Kőszegu, višjo gimnazijo, licej in bogoslovje pa je študiral v Szombathelyju. Tam je bil 11. avgusta 1811 tudi posvečen v duhovnika in bil takoj nastavljen za kaplana v Turnišču. Leta 1814 je postal kaplan pri Gradu, nato v Murski Soboti in kasneje še pri Sv. Juriju v Rogašovcih. Od 1816 do 1829 je bil beneficiat ali župnijski upravitelj na Dolnjem Seniku, od 1829 do smrti pa župnik na Gornjem Seniku.

Kamra.si, 9. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. oktobra 1962 je umrl Milan Vidmar, elektroinženir, šahist, filozof in pisatelj. Rodil se je 22. junija 1885. Po končani osnovni šoli (1891-5) in sedmih razredih ljubljanske klasične gimnazije (1895-1902) ter opravljenih diferencialnih izpitih na realki, je tu tudi maturiral. Drugo maturo je naslednje leto opravil na novomeški klasični gimnaziji.Leta 1902 je na Univerzi na Dunaju pričel študirati strojništvo in diplomiral leta 1907, leta 1910 pa je na Tehniški fakulteti na Dunaju dosegel doktorski naziv. Študij elektrotehnike se je na Dunaju pričel šele leta 1904, zato je opravil posebne izpite.Od 1912 je delal v tovarni Ganz v Budimpešti, kjer je postal osebni asistent O. T. Blathyja, enega od izumiteljev trifaznega transformatorja; Vidmar je zbudil pozornost s svojimi rešitvami na področju transformatojev. Leta 1913 je postal tehnični vodja tovarne Kastelic & Žabkar v Ljubljani, ki je po njegovih načrtih izdelala 12 transformatorjev. Leta 1916 je prevzel referat električnih pogonov v tobarni Elin na Dunaju, kjer se je 1918 habilitiral za docenta. Med letoma 1919-22 je bil ravnatelj Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, nato pa je med letoma 1920 in 1926 vodil svojo tovarno transformatorjev v Ljubljani

Kamra.si, 8. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. oktobra 2003 je v Ljubljani umrl Vilko Novak,  etnolog, slavist, literarni zgodovinar, urednik in prevajalec. Rodil se je 28. aprila 1909 v Beltincih. Otroška in mladostna leta je preživel pri svojem stricu, župniku Ivanu Baši, v Bogojini in tam obiskoval tudi osnovno ljudsko šolo. Nadaljeval je na realni gimnaziji v Murski Soboti (1920 - 1926) in v Ljubljani (1926 - 1928), kjer je tudi maturiral. Zatem se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer slavistika in leta 1933 diplomiral. Po diplomi je kot srednješolski profesor nastopil svojo prvo službo v Mariboru, kjer je ostal do leta 1937. V to obdobje segajo tudi začetki njegovega raziskovalnega dela, ki so bili vezani predvsem na slovstveno zgodovino, hkrati pa se je ob tem vse pogosteje srečeval z vprašanji ljudske kulture. Zatem je v letih 1937 in 1938 deloval na soboški gimnaziji, med leti 1938 in 1941 pa v Kranju. Ob ustanovitvi oddelka za etnologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1940 je začel etnologijo tudi študirati in jo končal z diplomo leta 1946. Vmes, leta 1944, pa je v Budimpešti doktoriral še iz literature (Štefan Küzmič, prekmurski prevajalec Biblije). Ob izbruhu druge svetovne vojne se je vrnil na gimnazijo v Mursko Soboto, leta 1942 pa je odšel v Sento v Bački, kjer je ostal do konca vojne. Nato se je kot srednješolski profesor vrnil v Mursko Soboto, leta 1946 znova odšel v Kranj, naslednje leto pa v Ljubljano. Leta 1948 je po zagovoru doktorata (Ljudska prehrana v Prekmurju) nastopil mesto asistenta na oddelku za etnologijo, leta 1955 bil izvoljen za docenta, leta 1957 pa je prevzel vodstvo oddelka. Leta 1965 je bil izvoljen za izrednega in leta 1972 še za rednega profesorja. Predaval je narodno etnologijo (slovansko in južnoslovansko), občo etnologijo in etnologijo Evrope. Tudi po upokojitvi leta 1975 je še nekaj let predaval.

Kamra.si, 8. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. oktobra 1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil Luka Svetec, pravnik, politik, pisatelj in jezikoslovec. Umrl je 21. januarja 1921 v Litiji. Osnovno šolo je obiskoval pri frančiškanih v Kamniku, gimnazijo pa kot gojenec Alojzijevišča v Ljubljani. Licejski študij je končal v Ljubljani in v letih 1848-1849 tu poslušal pravna predavanja v slovenščini. Leta 1853 je doštudiral pravo na dunajski univerzi in nato služboval na Hrvaškem. Od leta 1861 je bil pomožni uradnik v Mokronogu in Kočevju, leta1864 je postal sodnik na Brdu pri Lukovici, leta 1866 policijski komisar na ljubljanskem magistratu. Med leti 1871 in 1872 je bil notar v Idriji, od leta 1873 dalje pa v Litiji. Njegovo zgodnje pesništvo je zaznamovano z domoljubjem (Lipi, Rojakom, 1849), pripovedništvo pa z romantiko (povest Vladimir i Kosara, Slovenska bčela, 1851). Napisal je tudi narodni ep o Petru Klepcu (1851), ki pa je le obsežnejša pripovedna pesem. Leta 1865 se je kritično odzval na izid pesniške zbirke Simona Jenka in bil jezikovni mentor Josipa Vošnjaka.