Kamra.si, 20. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. oktobra 1838 se je v Povirju pri Sežani rodil Simon Kukec, slovenski podjetnik, pivovar in hmeljar. Umrl je 29. oktobra 1910 v Žalcu.  Po končani osnovni šoli se je zaposlil na železnici. Aktivno vojsko je služil 12 let in dosegel čin narednika. Leta 1869 se je v Trstu poročil z Ano Smolka, s katero sta imela osem otrok. V Trbovljah, kamor so se preselili leta 1880, so vzeli v zakup rudniško restavracijo. Z restavracijo sta Simon in Ana toliko zaslužila, da so se že leta 1887 preselili v Žalec. Nasproti železniške postaje je zgradil hišo, ki je dane poznana kot Kolodvorska restavracija. V Žalcu je Simon Kukec nakupil toliko nasadov hmelja, da je postal veleposestnik. Od vdove Franca Žuža je kupil bivšo pivovarno, ki jo je v letih 1891/92 povečal in povsem moderniziral ter ji dodal lastno sladarno. Avgusta leta 1889 je na dražbi kupil še pivovarno v Laškem. Obe pivovarni je združil in ju imenoval Združene pivovarne Žalec in Laški trg. Pivovarno v Žalcu je vodil sam, v Laškem pa njegov sin Edvard. Simon Kukec je tudi laško pivovarno posodobil, jo povečal in opremil z boljšimi stroji in opremo. Uvedel je strogo delitev dela po oddelkih. V Žalcu je bila pivovarna v tem času edino podjetje, v Laškem pa je bil med več nemškimi podjetniki edini Slovenec. Zaposloval je samo slovenske delavce in nameščence. Kukčevo pivo je bilo znano na Štajerskem, Kranjskem, Hrvaškem, Goriškem, v Istri, Trstu in še kje. Uveljavil je novo vrsto piva - termalno pivo. Za svoje delo je prejel kar nekaj priznanj, in sicer na Obrtni razstavi v Trbovljah leta 1887, na Spodnje-štajerski razstavi v Celju leta 1888 ter na Svetovni razstavi v Parizu leta 1900, kjer mu je priznanje podelila francoska vlada.

Kamra.si, 20. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. oktobra 2013 je umrla Jovanka Broz, rojena Budisavljević, vdova Josipa Broza Tita. Rodila se je 7. decembra 1924.  Rojena je bila v vasi Pećane, v hrvaški Liki. S sedemnajstimi leti se je leta 1941 priključila partizanskemu gibanju. Bila je borka 6. liške divizije, kjer se je med prvimi včlanila v Komunistično partijo Jugoslavije. Leta 1944 je kot partizanka Mara v Drvarju prvič srečala Josipa Broza, po vojni pa je delala pri njem na Belem dvoru v Beogradu bodisi kot njegova negovalka bodisi kot tajnica. Med vojno je hitro napredovala po vojaški lestvici in konec vojne dočakala s činom kapetanke ter dvema odlikovanjema za hrabrost. Bila je komisarka vojne bolnice, službovanje v Jugoslovanski ljudski armadi - JLA je leta 1952 končala s činom podpolkovnice. V strogi tajnosti se je leta 1952, ko je štela 28 let, v Beogradu poročila s takrat 60-letnim Josipom Brozom Titom in postala njegova (uradno) tretja žena.

Kamra.si, 20. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. oktobra 2005 je na Golniku umrl Dane Zajc, pesnik, dramatik, esejist in knjižničar. Rodil se je 26. oktobra 1929  v Zgornji Javoršici pri Moravčah.  Rodil se je v revni kmečki družini staršema Pavli in Stanku. Družina je živela na kmetiji v Zgornji Javoršici pri Moravčah, vasi 40 kilometrov vzhodno od Ljubljane. Njegovo otroštvo je boleče zaznamovala vojna; v partizanih sta padla oba brata, isto leto sta umrla tudi Danetov oče in ded, nacisti so požgali domačo hišo. Zaradi požiga šole je med vojno za štiri leta prekinil šolanje. Leta 1947 se je vpisal na poljansko gimnazijo v Ljubljani, istega leta se je v Dijaškem domu Ivana Cankarja spoprijateljil s starejšim Lojzetom Kovačičem. Leta 1951 so ga zaradi političnih stališč zaprli, obsodili in izključili iz gimnazije. Kasneje, leta 1958, je maturiral privatno, a mu je takratna prorežimska študentska organizacija preprečila vpis na univerzo. 

Kamra.si, 18. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. oktobra 1966 se je v Celju rodil Branko Goropevšek, slovenski zgodovinar, bibliotekar in domoznanec. Umrl je 13. septembra 2012 v Celju.   Magister Branko Goropevšek, profesor zgodovine in geografije ter bibliotekarski specialist se je po uspešno zaključenem študiju leta 1991 zaposlil v Osrednji knjižnici Celje na mestu vodje oddelka za domoznanstvo. Za direktorja celjske knjižnice je bil imenovan leta 2001, to delo pa je opravljal vse do svoje prezgodnje smrti. Kot vodja domoznanskega oddelka je vsa leta aktivno sodeloval pri razvoju slovenskega domoznanstva. Vseskozi je bil aktiven tudi na področju slovenskega zgodovinopisja, saj je bil kot referent povabljen na več simpozijev (pogosto z mednarodno udeležbo) in strokovna posvetovanja s področja zgodovinopisja. Med letoma 1993 in 2000 je bil vključen v znanstveni projekt Zgodovina Severovzhodne Slovenije, zgodovina 1848–1918.

Kamra.si, 16. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ... 17. oktobra 1714 je v Gorici umrl Janez Svetokriški (pravo ime Tobija Lionelli), slovenski baročni pridigar in pisec. Rodil se je 1647 v Svetem Križu (zdaj Vipavski Križ).  Tobija Lionelli se je že zelo mlad odločil za vstop v kapucinski samostan, ki so ga kakšno leto pred njegovim rojstvom postavili v takrat Sv. Križu. Po opravljenem noviciatu si je nadel redovniško ime Janez Krstnik. Slovenska literarna zgodovina ga pozna kot Janeza Svetokriškega in ga postavlja v vrh tistih, ki so ustvarjali slovensko književnost v času protireformacije in baroka.

Kamra.si, 16. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. oktobra 1912 se je v Dolnji Bistrici rodil Ferdo Godina, slovenski pisatelj in urednik. Umrl je  4. julija 1994 v Ljubljani. Klasično gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Ljubljani. Po maturi je nekaj časa študiral pravo, med leti 1930 in 1935 pa je v Mariboru opravil še nedeljsko dramsko šolo. Pod psevdonimom Bistrički Ferko je prve zgodbe začel objavljati v Kleklovih Novinah, v prekmurščini, nekaj pa tudi že v knjižni slovenščini. Bil je včlanjen v več takratnih kmečkih društev in pod njihovim okriljem po Prekmurju prirejal gledališke igre. Kasneje se je pridružil liberalneje usmerjenim študentom, ki so ustanovili Klub prekmurskih akademikov. Godina je postal urednik njihovega glasila Mladi Prekmurec. V svoji miselnosti se je vse bolj bližal marksizmu. Njegove ideje je prenašal tudi na dogajanje v Prekmurju in o tem pisal v liberalnih časopisih Jutro in prilogi Mariborski večernik. Prozo pa so mu pred 2. sv. vojno objavljali še v Ljubljanskem zvonu, Modri ptici, Sodobnosti in mariborskih Obzorjih. 

Kamra.si, 16. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. oktobra 1904 se je v Krškem rodil Alfonz Gspan, bibliotekar, literarni zgodovinar, pesnik, leksikograf, pedagog, urednik in prevajalec. Umrl je 5. septembra 1977 v Ljubljani. Alfonz Gspan se je rodil v Krškem, kmalu po njegovem rojstvu pa se je družina preselila v Ljubljano. Hiše, v kateri je bil rojen, ni več. Poročen je bil s profesorico Nado Gspan Prašelj, razgledano slavistko, germanistko in bibliotekarko, ki je prav tako večino časa službovala na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede pri SAZU. Profesorica Gspanova je podarila moževemu rojstnemu kraju, Valvasorjevi knjižnici v Krškem, njegovo osebno knjižnico, ki obsega 2.308 enot knjižničnega gradiva in 18 kosov pohištva. 20. oktobra 2004 sta župan Občine Krško in sin Primož Gspan na ploščadi pred nekdanjo Gspanovo hišo številka 19, v spomin na literarnega zgodovinarja, bibliotekarja, pesnika in prevajalca profesorja Alfonza Gspana, odkrila spominsko obeležje.