Kamra.si, 15. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. januarja 1884 se je v Kranjski Gori rodil Josip Vandot, slovenski mladinski pisatelj. Umrl je 11. julija 1944 v Trnjanski Kuti (Hrvaška).  Med leti 1891-96 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju. Med leti 1896-1905 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Ker pri hiši ni bilo dovolj denarja, se je moral odpovedati študiju medicine. Zaposlen je bil pri železnici, najprej v Št. Vidu na Glini. Od tod se je, zaradi narodnostnega zapostavljanja, kmalu vrnil v Kranjsko goro, kjer se je ukvarjal s kmetijstvom in pastirstvom. Kasneje se je zaposlil na južni železnici. Služboval je v Litiji, Postojni in Trstu. Leta 1914 je odšel v Gradec. Še pred letom 1918 se je vrnil v Trst. Po italijanski zasedbi Primorske se je preselil v Jugoslavijo. Kot železničar je delal v Sisku, Radencih in Pragerskem. Leta 1923 se je zaradi zdravstvenih razlogov upokojil in se posvetil samo pisateljevanju.

Kamra.si, 14. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. januarja 1963 je v Ljubljani umrl Julij Betetto, pevec (basist - »basso cantate«), skladatelj in pedagog. Rodil se je 27. avgusta 1885 v Ljubljani.  Kot otrok je izgubil starša, zato je 1897–1901 živel pri skrbniku Andreju Reichlu. Njegovo muzikalnost in lep deški sopran je opazil pater Angelik Hribar; pri dvanajstih letih ga je vključil v frančiškanski cerkveni pevski zbor in ga poučeval glasbeno teorijo z osnovami harmonije. S šestnajstimi leti je začel peti v zboru pri Sv. Jakobu v Ljubljani, ki ga je 1899–1910 vodil takratni ravnatelj in učitelj na šoli Glasbene matice (GM), operni pevec in skladatelj Fran Gerbič. Kot pevski pedagog je Gerbič kmalu opazil razsežnosti njegovega nizkega glasu ter ga 1902 vpisal v šolo GM. 1903 je maturiral na ljubljanski realki, decembra istega leta pa pristopil k ljubljanskemu Dramatičnemu društvu in se vpisal v operni zbor. Kot predpevec v zboru je na odru ljubljanske Opere 1903 debitiral v operi Petra Iljiča Čajkovskega Jevgenij Onjegin, kot solist pa se je prvič predstavil kasneje istega leta v vlogi Mihe v operi Prodana nevesta Bedřicha Smetane. V štirih letih, ki jih je preživel v ljubljanskem opernem gledališču, je odpel dvaintrideset opernih in šest operetnih vlog. Bil je mdr. Don Basilio (Gioacchino Rossini: Seviljski brivec), Beneš (Bedřich Smetana: Dalibor), Kecal (Bedřich Smetana: Prodana nevesta), Ramfis (Giuseppe Verdi: Aida) in Mefisto (Charles Gounod: Faust), prav tako pa je v tem obdobju odigral tudi petinštirideset dramskih vlog, mdr. vlogo kovača Sajetovega Jureta (Fran Saleški Finžgar: Divji lovec), čevljarja Bojca (Josip Jurčič: Deseti brat), občinskega svetnika Klandra (Ivan Cankar: Za narodov blagor). Redno je koncertiral v Trstu, Zagrebu, na Reki in drugod.

Kamra.si, 14. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. januarja 1963 je v Ljubljani umrl Julij Betetto, pevec (basist - »basso cantate«), skladatelj in pedagog. Rodil se je 27. avgusta 1885 v Ljubljani.  Kot otrok je izgubil starša, zato je 1897–1901 živel pri skrbniku Andreju Reichlu. Njegovo muzikalnost in lep deški sopran je opazil pater Angelik Hribar; pri dvanajstih letih ga je vključil v frančiškanski cerkveni pevski zbor in ga poučeval glasbeno teorijo z osnovami harmonije. S šestnajstimi leti je začel peti v zboru pri Sv. Jakobu v Ljubljani, ki ga je 1899–1910 vodil takratni ravnatelj in učitelj na šoli Glasbene matice (GM), operni pevec in skladatelj Fran Gerbič. Kot pevski pedagog je Gerbič kmalu opazil razsežnosti njegovega nizkega glasu ter ga 1902 vpisal v šolo GM. 1903 je maturiral na ljubljanski realki, decembra istega leta pa pristopil k ljubljanskemu Dramatičnemu društvu in se vpisal v operni zbor. Kot predpevec v zboru je na odru ljubljanske Opere 1903 debitiral v operi Petra Iljiča Čajkovskega Jevgenij Onjegin, kot solist pa se je prvič predstavil kasneje istega leta v vlogi Mihe v operi Prodana nevesta Bedřicha Smetane. V štirih letih, ki jih je preživel v ljubljanskem opernem gledališču, je odpel dvaintrideset opernih in šest operetnih vlog. Bil je mdr. Don Basilio (Gioacchino Rossini: Seviljski brivec), Beneš (Bedřich Smetana: Dalibor), Kecal (Bedřich Smetana: Prodana nevesta), Ramfis (Giuseppe Verdi: Aida) in Mefisto (Charles Gounod: Faust), prav tako pa je v tem obdobju odigral tudi petinštirideset dramskih vlog, mdr. vlogo kovača Sajetovega Jureta (Fran Saleški Finžgar: Divji lovec), čevljarja Bojca (Josip Jurčič: Deseti brat), občinskega svetnika Klandra (Ivan Cankar: Za narodov blagor). Redno je koncertiral v Trstu, Zagrebu, na Reki in drugod.

Kamra.si, 14. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. januarja 1898 se je v Kranju rodil  Fran Roš, slovenski pisatelj, pesnik in dramatik. Umrl je 22. avgusta 1976 v Celju.  Po končani osnovni šoli ter gimnaziji v Celju je najprej vpisal pravo v Zagrebu, po dveh semestrih pa se je preusmeril v učiteljski poklic in leta 1919 v Ljubljani opravil dopolnilno učiteljsko maturo. Kot učitelj je delal v Preboldu (1919/25) in Celju (1925/41), med vojno je bil izseljen v Srbijo, po vojni pa se je spet za stalno vrnil v Celje. Literarno pot je začel kot član krožka Kondor, ki je v letih 1913/14 pod vodstvom generala Maistra združeval narodno radikalne celjske gimnazijce. Zaradi ostrih protiavstrijskih stališč (ciklostirani list Savinja) si je kmalu nakopal težave z oblastmi, zaradi nespornega literarnega talenta pa je kmalu začel objavljati tudi v Ljubljanskem zvonu in Slovanu, kot učitelj pa tudi v levo usmerjeni Svobodi in Domačem prijatelju.

Kamra.si, 14. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. januarja 1950 je v Pečovniku pri Celju umrla Alma Maximiliana Karlin, popotnica, pisateljica in zbirateljica. Rodila se je 12. oktobra 1889 v Celju.  Rojena je bila v Celju slovenskima staršema, oče Jakob je bil upokojeni major avstro-ogrske vojske, mati Vilibalda, rojena Miheljak, je bila učiteljica na nemški dekliški šoli v Celju. Zaradi zdravstvenih težav je neredno obiskovala osnovno šolo, zaradi mamine obsedenosti s spodobnostjo pa je morala prestati tudi naporno ortopedsko zdravljenje. Pri enajstih letih je v sebi odkrila nadarjenost za tuje jezike, pri osemnajstih je opravila državni izpit iz francoščine, leto kasneje še iz angleščine – kar ji je omogočilo samostojno poučevanje obeh jezikov. 

Kamra.si, 13. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. januarja 1887 se je v Modriču pri Laškem rodil Anton Tanc, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist. Umrl je 3. decembra 1947 v Mariboru.  Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V Laškem je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v Ljubljani, Mariboru in na Bledu ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na Dunaju in pri dr. Ivanu Tavčarju. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v Galiciji, nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. 

Kamra.si, 11. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. januarja 1964 je v Slovenj Gradcu umrl Franc Ksaver Meško, duhovnik in pisatelj. Rodil se je 28. oktobra 1874 v Gornjih Ključarovcih.  Franc Ksaver Meško se je rodil v Ključarovcih pri Ormožu kot četrti izmed sedmih otrok. V letih 1882–1885 je Meško obiskoval ljudsko šolo pri Sv. Tomažu. Jeseni 1886 se je vpisal v nižjo gimnazijo na Ptuju, ki jo je vestno opravljal. V peti letnik gimnazije je stopil v Celju, ki jo je obiskoval štiri leta. Po daljšem premisleku se je Meško odločil za študij bogoslovja, hkrati pa je sklenil, da se bo še naprej posvečal literarnemu delu. V Mariboru ni našel želenega miru ter pravega načina oblikovanja in dozorevanja za duhovništvo, zato se je v tretjem letniku odločil oditi v Št. Pavel v Labodsko dolino. Kot duhovnik je kasneje služboval največ na Koroškem, v Škocjanu, Velikovcu, v Mariji Zilji, na Brezjah, v Radovljici, Šentanelu in skoraj polovico življenje na Selah. Med prvo svetovno vojno so Meška kot veleizdajalca avstrijske oblasti zaprle v Beljaku, leta 1919 pa je moral zapustiti avstrijsko Koroško. Med drugo svetovno vojno je bil najprej zaprt, nato pregnan na Hrvaško, od koder se je po težkih doživetjih prek Bosne in Srbije prebil v samostan v Stično, kjer je dočakal konec vojne. V svojo župnijo na Sele pri Slovenj Gradcu se je vrnil 15. junija 1945.   

Kamra.si, 11. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. januarja 1943 je v Ljubljani umrl Ivan Vavpotič, slikar, ilustrator in scenograf. Rodil se je 21. februarja 1877 v Kamniku.  Med leti 1898 in 1905 je študiral na akademiji v Pragi, vmes eno leto v Louvrski šoli v Parizu in pol leta na Dunaju. Med leti 1906 in 1910 je poučeval na realki v Idriji, med 1. svetovno vojno slikal na bojiščih, leta 1927 pa se za dve leti zaposlil v Ljubljani kot scenograf. Od leta 1929 je bil v svobodnem poklicu. Ustvarjal je kot slikar, naslikal je vrsto reprezentativnih portretov pomembnih meščanov in umetnikov ter vedro občutenih krajin. Ilustriral je dela Josipa Jurčiča, Frana Detela,  Frana Milčinskega in pesniško zbirko Iga Grudna. Kot avtor plakatov, reklam, razglednic, prvih jugoslovanskih znamk in odrskih scenografij je sproščeno povezoval realistično in secesijsko tradicijo z odmevi modernejših smeri. Umrl je 11. januarja 1943 v Ljubljani.