Razstava Mihe Eriča: »Tam kjer sem bil in tam kjer še nisem bil«.

Kamra.si, 5. februar 2019 ― Vse ljubitelje likovne umetnosti vabimo na odprtje razstave del Mihe Eriča, v sredo, 6. februarja 2019, ob 18. uri v preddverje MKL - Slovanske knjižnice (Einspielerjeva 1, Ljubljana). Na odprtju bo mogoče prisluhniti tudi krajšemu glasbenemu programu, za katerega bosta poskrbela mag. Natalija Šepul Erič (citre) in Miha Erič (ustna harmonika). V času digitalizacije in novih medijev je Miha Erič našel svojo inspiracijo v tradicionalnih grafičnih tehnikah in obrtništvu, kjer prevladujejo koncentracija, umirjenost in meditacija. Erič je izjemno aktiven na likovnem področju. Letno ima več samostojnih razstav in sodeluje pri številnih državnih in mednarodnih projektih tako na likovnem kot tudi na glasbenem področju.

Novo! Cikel češkega filma v Slovanski knjižnici

Kamra.si, 5. februar 2019 ― Slovanska knjižnica v okviru Mestne knjižnice Ljubljana vse filmoljubce in filmoljubke letos vabi na ogled cikla češkega filma. Slovanska knjižnica cikel pripravlja v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani, Kulturno-umetniškim društvom Police Dubove in Oddelkom za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za slovenske podnapise so poskrbeli študentje češkega jezika in književnosti na Oddelku za slavistiko FF. Ogled filmov je brezplačen. Prvi film je na sporedu v torek, 5. 2. 2019, ob 19.00. 

Apalaška pot Jakoba J. Kende

Kamra.si, 5. februar 2019 ― Knjižnica Ivana Potra Ptuj vabi na predstavitev ameriške divjinske poti in istoimenskega romama Apalaška pot Jakoba J. Kende, ki bo v četrtek, 14. februarja 2019, ob 19. uri v razstavišču knjižnice. Apalaška pot je svetinja Američanov, stara 80 let. Jakob J. Kenda, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar in popotnik, je prvi Slovenec, ki jo je uspel prehoditi. Doživetja, spoznanja in razmišljanja je strnil v potopisu, priročniku Apalaška pot: 3.500 kilometrov hribov in Amerike. Del tega bo delil tudi z nami. Vljudno vabljeni!

Prešernovanje na Prešernovi v Celju 2019

Kamra.si, 5. februar 2019 ― Muzej novejše zgodovine Celje vabi na tradicionalno Prešernovanje na Prešernovi v petek, 8. februarja 2019. Muzej bo vrata odprl ob 9. uri dopoldne in bodo za obiskovalce odprta vse do 17. ure. V tem času vas vabimo na brezplačen ogled vseh stalnih in občasnih razstav, pripravili pa smo tudi pestro kulturno dogajanje.  

Odprtje Glazerjeve knjižnice in razstave "Včasih zasebno ... Iz osebne zapuščine Janka Glazerja"

Kamra.si, 5. februar 2019 ― V Univerzitetni knjižnici Maribor bo v torek, 5. februarja 2019, ob 17.00 slavnostno odprtje Glazerjeve knjižnice, osebne knjižnice Janka Glazerja, pesnika, literarnega zgodovinarja, bibliotekarja in dolgoletnega ravnatelja nekdanje Študijske knjižnice, predhodnice Univerzitetne knjižnice Maribor. Dogodek bo spremljala razstava Včasih zasebno ... - iz osebne zapuščine Janka Glazerja. Slavnostni govornik bo Borut Gombač, pesnik, literarni ustvarjalec in knjižničar. Vljudno vabljeni!

5. februarja 1944 je v Trstu umrl Julius Kugy, pravnik, alpinist, častnik, pisatelj in humanist, oče alpinizma v Julijskih Alpah

Kamra.si, 5. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. februarja 1944 je v Trstu umrl Julius Kugy, pravnik, alpinist, častnik, pisatelj in humanist, oče alpinizma v Julijskih Alpah. Rodil se je 19. julija 1858 v Gorici.  Oče Pavel je bil koroški trgovec z prvotnim priimkom Kugaj, pozneje Kugi, mati Julija pa je bila najstarejša hči pesnika Jovana Vesela Koseskega. Odraščal je v Trstu, ki je ostal njegov dom do smrti. Počitnice je pogosto preživljal v očetovi rodni vasi Lipi pri Podkloštru, kjer naj bi se rodila njegova ljubezen do botanike in gora. Osnovno šolo in gimnazijo je zaključil v Trstu, pravo je študiral na Dunaju, kjer je doktoriral leta 1882. Po vrnitvi v Trst je prevzel vodenje očetovega trgovskega podjetja za uvoz kave, sadja in olja. Prvo svetovno vojno je preživel kot vojaški planinski referent avsto-ogrske armade v Zahodnih Julijcih, kjer je ustanovil tudi plezalno šolo. Po vojni je opustil podjetniško dejavnost, prodal nekatere nepremičnine in si s tem zagotovil dosmrtno rento.   Julius Kugy je že zelo zgodaj kazal umetniški čut ter ljubezen do gora in narave. Veliko zaslug pri vzgoji njegovih pisateljskih nagnenj je imel družinski prijatelj Rudolf Baumbach, njegov botaniški mentor pa je bil Muzio de Tommasini. Napisal in izdal je sedem knjig. Ukvarjal se je tudi s petjem in igranjem orgel. 

Likovno bogastvo kolonij pri Svetem Tomažu

Kamra.si, 4. februar 2019 ― Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož vas v petek, 8. februarja 2019, ob 17. uri vabi v Grajsko pristavo Ormož na otvoritev razstave Likovno bogastvo kolonij pri Svetem Tomažu. Na območju Svetega Tomaža in Slovenskih goric so na dvajsetih likovnih kolonijah ustvarjali akademski in ljubiteljski slikarji.»... Udeleženci so upodabljali privlačne motive, ki jih tod ne manjka. Razkropili so se po številnih zaselkih okoli prijaznega kraja Tomaža pri Ormožu in se v lepem sončnem dnevu predajali razgibani pokrajini. Zanimale so jih oblike starožitnih viničarij, ki jih je v večini že pošteno načel zob časa. V tehniki olja, tempere, pastela in akvarela so nastajale slike domačij, gospodarskih poslopij ... Upodabljali so tudi cvetna tihožitja ...« Razstava bo na ogled do 5. aprila 2019

Razstava "S poti Mihe Maleša"

Kamra.si, 4. februar 2019 ― Medobčinski muzej Kamnik in Tržiški muzej vabita v četrtek, 7. februarja, ob 18. uri na odprtje razstave "S poti Mihe Maleša" v Galeriji Paviljon NOB.  Miha Maleš (1903–1987), slikar, grafik, risar, založnik in fotograf se je v zgodovino slovenske likovne umetnosti zapisal kot ena osrednjih in vsestranskih osebnosti. Z gostujočo razstavo Medobčinskega muzeja Kamnik, Galerije Miha Maleš, ki hrani več kot 2600 umetnikovih del, ga želimo predstaviti kot izjemnega grafičnega ustvarjalca, kjer bo poudarek na barvni monotipiji. Motivno se je v tej grafični tehniki razživel na potovanjih po Evropi leta 1951 in barvitih mestih Sredozemlja v letih 1957 in 1958 ter ustvaril avtentičen likovni izraz, ki ga zaznamuje lahkotna in elegantna linija ter bogat kolorit. Umetnika bo predstavila Saša Bučan, kustosinja Galerije Miha Maleš.  

4. februar 1934 - Planica se je prvič "umestila" na svetovni športni zemljevid

Kamra.si, 4. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. februar 1934 - Planica se je prvič "umestila" na svetovni športni zemljevid 80-metrska skakalnica je 4. februarja prvič gostila državno prvenstvo. Na prireditvi je slavil Slovenec Franc Palme, ki je postavil nov državni rekord – 60 metrov. Kmalu zatem so se organizatorji začeli spraševati, kako bi se na Bloudek-Rožmanovi velikanki odrezali največji mojstri skakanja. Mesec dni pozneje, 25. marca, so priredili še eno tekmovanje – tokrat z vsemi svetovnimi asi, tudi z norveškimi skakalci.

4. februarja 1797 se je v Železnikih rodil Blaž Crobath, slovenski politik, pravnik in mecen

Kamra.si, 4. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. februarja 1797 se je v Železnikih rodil Blaž Crobath, slovenski politik, pravnik in mecen. Umrl je 13. julija 1848 v Ljubljani.    Gimnazijo in licej je obiskoval v Ljubljani. Na Dunaju je zaključil študij prava. Leta 1824 je v Ljubljani dobil mesto odvetniškega pripravnika. Leta 1833 je dobil samostojno advokaturo. Pri njem sta delala Matija Kastelic in France Prešeren, s katerima je tudi prijateljeval. V ta krog so spadali tudi Matija Čop, Andrej Smole, Ivan Jurij Toman, Emil Korytko. Korytko je leta 1837 nekaj časa pri njem celo stanoval in obedoval. Crobathov »ljubljanski salon« je bil zbirališče slovensko in slovansko prepričanih izobražencev in kulturnih delavcev.

4. februarja 1922 se je v Kamniku rodil Jakob Savinšek, slovenski kipar, risar in pesnik

Kamra.si, 4. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. februarja 1922 se je v Kamniku rodil Jakob Savinšek, slovenski kipar, risar in pesnik. Umrl je 17. avgusta 1961 v Kirchheimu (Nemčija). V Ljubljani je dokončal gimnazijo. Diplomiral je leta 1949 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani in nato eno leto obiskoval specialko pri profesorju Borisu Kalinu. Od leta 1951 se je študijsko izpopolnjeval na Dunaju, v Italiji in Švici, pomembno zanj je bilo bivanje v Parizu in Londonu leta 1955. Leta 1960 se je udeležil mednarodnega kiparskega simpozija v Sankt Margarethnu v Avstriji in z Janezom Lenassijem pripravljal podobno prireditev v Sloveniji v Seči pri Portorožu in v Kostanjevici na Krki leta 1961 (Forma viva). Od leta 1948 je razstavljal doma in v tujini, samostojno v Ljubljani in Beogradu.
še novic