Kamra.si, 6. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. marca 1836 se je v Podsmreki pri Velikih Laščah rodil Josip Stritar, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in prevajalec. Umrl je 25. novembra 1923 v Rogaški Slatini.  Josip Stritar se je rodil 6. marca 1836 v Podsmreki kot zadnji izmed osmih otrok kmetu Andreju in njegovi ženi Uršuli (roj. Jakič). Prva dva razreda osnovne šole je obiskoval v Velikih Laščah, kjer je spoznal pet let starejšega Frana Levstika. Jeseni 1846 je s tretjim razredom nadaljeval v Ljubljani, kjer ga je poučeval strogi učitelj Martin Ivanetič.

Kamra.si, 5. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. marca 1825 se je v Metliki rodil Ivan Navratil, slovenski jezikoslovec, narodopisec in urednik. Umrl je 28. novembra 1896 na Dunaju.  Po očetu je bil češkega rodu, mati je bila Belokranjka iz Rosalnic. Obiskoval je metliško 2. razrednico, v kateri je gospodovala nemščina, 3 razrede osnovne šole in 6 razredov gimnazije je dokončal v Novem mestu, (1843), končal filozofski licej v Ljubljani (1845), nato nekaj časa študiral teologijo, nato je od 1846 služboval v Ljubljani pri cesarsko kraljevi dohodninski okrajni oblasti, od 1847 pri deželnem sodišču, postal marca 1851 nižji uradnik in prevajalec pri najvišjem sodišču na Dunaju, bil tolmač za slovenščino in srbohrvaščino ter tu napredoval do načelnika pomožnih uradov. V Ljubljani je ustanovil in urejal mladinski poučni in leposlovni tednik Vedež (1848-1850), na Dunaju je sodeloval s M. Cigaletom in F. Miklošičem pri prevajanju pravne terminologije, Miklošiču je pomagal tudi pri sestavljanju slovenskih beril za višje razrede gimnazije. Proučevanja o rabi slovenskih dovršnih in nedovršnih glagolov je objavil v knjigi Beitrag zum Studium des slavischen Zeitwortes aller Dialekte, insbesondere über den Gebrauch u. die Bedeutung der Zeitformen in Vergleichung mit der classishen und modernen Sprachen (1856).  

Kamra.si, 4. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. marca 1909 so celjski Sokoli v novi telovadnici gabrskega Sokolskega doma začeli s telovadbo. Telovadba je bila ena najpomembnejših prvin sokolstva. V Celju so to športno zvrst sprva gojili v telovadnici okoliške šole, ki pa je kmalu postala pretesna in neustrezna.   Upanje, da bo sokolom ustrezne prostore prinesla nova stavba okoliške šole, so kmalu izgubili, saj z gradnjo le-te do poloma Avstrije sploh niso začeli. Ker pa je bila potreba po novih prostorih očitna, je takratni starosta celjskega sokola dr. Gvidon Sernec na izrednem občnem zboru septembra 1905 podal idejo o gradnji sokolskega doma. Predlog je bil sprejet. Že do konca leta 1905 so sokoli prispevali več kot 1100 kron, naslednje leto pa še dodatnih 2100 kron. Nekaj denarja so dobili tudi s prodajo razglednic, ki jih je v ta namen izdal odbor za izgradnjo doma. Več je bilo vprašanj o tem, kje postaviti dom, v mestu ali okolici (Gaberjah). Z nastopom načelnika Smertnika je bilo tudi teh dilem konec; prednost so dali gradnji v Gaberjah.  

Kamra.si, 4. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. marca 1909 so celjski Sokoli začeli s telovadbo v novi telovadnici gabrskega Sokolskega doma. Telovadba je bila ena najpomembnejših prvin sokolstva. V Celju so to športno zvrst sprva gojili v telovadnici okoliške šole, ki pa je kmalu postala pretesna in neustrezna.   Upanje, da bo sokolom ustrezne prostore prinesla nova stavba okoliške šole, so kmalu izgubili, saj z gradnjo le-te do poloma Avstrije sploh niso začeli. Ker pa je bila potreba po novih prostorih očitna, je takratni starosta celjskega sokola dr. Gvidon Sernec na izrednem občnem zboru septembra 1905 podal idejo o gradnji sokolskega doma. Predlog je bil sprejet. Že do konca leta 1905 so sokoli prispevali več kot 1100 kron, naslednje leto pa še dodatnih 2100 kron. Nekaj denarja so dobili tudi s prodajo razglednic, ki jih je v ta namen izdal odbor za izgradnjo doma. Več je bilo vprašanj o tem, kje postaviti dom, v mestu ali okolici (Gaberjah). Z nastopom načelnika Smertnika je bilo tudi teh dilem konec; prednost so dali gradnji v Gaberjah.  

Kamra.si, 4. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. marca 1884 se je  v Slovenski Bistrici rodil Josip Sernec, slovenski filozof, politik in gospodarstvenik. Umrl je 18. septembra 1925 v Ljubljani. Josip Sernec se je med drugim zaradi vpliva starejšega brata Janka Serneca zgodaj politično profiliral in postal ena vodilnih osebnosti političnega in gospodarskega življenja na Štajerskem v svojem času. Po zaključenem študiju prava na Dunaju v letu 1869 se je vrnil v Maribor, delal v pravni pisarni brata Janka kot koncipient, nato pa se preselil v Celje, odprl lastno odvetniško pisarno in si ustvaril družino.

Kamra.si, 4. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. marca 1844 se je na Muljavi rodil Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar. Umrl je 3. maja 1881 v Ljubljani.  V otroštvu je poslušal zgodbe svojega deda, ki ga je navdušil za literaturo. Po končani osnovni šoli v Višnji Gori je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer se je seznanjal z domačo in tujo literaturo. Pri sedemnajstih letih je objavil svojo prvo pripovedko (Pripovedka o beli kači, 1861). Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. Študija zaradi pomanjkanja denarja ni dokončal. Leta 1868 je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. 9. avgusta 1868 je sodeloval na prvem taboru v Ljutomeru.[1] Istega leta je dobil službo pomočnika glavnega urednika pri časniku Slovenski narod v Mariboru, štiri leta kasneje pa je postal njegov glavni urednik in se preselil v Ljubljano. Tu je postal ob Franu Levstiku osrednja oseba v slovenskem političnem in kulturnem življenju. Po dveh letih zdravljenja jetike je umrl v Ljubljani.