Kamra.si, 11. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. marca 1992 je v Ljubljani umrl Anton Ingolič, slovenski pisatelj, profesor in urednik. Rodil se je 5. januarja 1907 na Spodnji Polskavi.  Anton Ingolič se je rodil v obrtniško-kmečki družini. Bil je najstarejši otrok v družini, kjer jih je od 16 rojenih otrok le pet preživelo. Kot najstarejši naj bi prevzel družinsko obrt, vendar je bilo njegovo veselje do knjig močnejše. Prvo pesem je napisal v zadnjem razredu ljudske šole. S trinajstimi leti se je napotil v mariborsko realko. Začel je pisati in kot tretješolec ustanovil literarni list Žarki. V Parizu je preživel eno šolsko leto na pariški Sorboni in se vrnil z diplomo profesorja francoščine v inozemstvu. Že drugo visokošolsko leto v Ljubljani se je poročil z učiteljico Adelo. 

Kamra.si, 10. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. marca 1856 se je v Novem mestu rodil Ferdinand Seidl, slovenski naravoslovec in geolog. Umrl je 1. decembra 1942 v Novem mestu. V rojstnem Novem mestu je obiskoval meščansko šolo ter gimnazijo, v Gradcu pa je na filozofski fakulteti študiral prirodopis, matematiko in fiziko. Seidl slovi kot eden najpomembnejših slovenskih naravoslovcev in je avtor številnih znanstvenih knjig in razprav, predvsem s področja geologije, pa tudi meteorologije, seizmologije ter botanike. Na njegovo pobudo je bil vrh Gorjancev poimenovan Trdinov vrh. Njemu gredo tudi zasluge, da se je na Gorjancih začela zaščita slovenskih gozdov. Tako je bil v sklopu te zaščite tudi zaščiten studenec Gospodična. Med drugim je v Krškem postavil prvo vremensko opazovalnico.  Leta 1909 je podrobno opisal delovanje Presihajočega studenca v soteski Savinje.

Kamra.si, 9. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. marca 1913 se je v Jastrebcih v Slovenskih Goricah rodil Jože Kerenčič (ilegalno ime Janko), pisatelj, publicist, aktivist Osvobodilne fronte in narodni heroj. Umrl je 27. decembra 1941 v Mariboru. Jože (Janko) Kerenčič se je rodil v številčni kmečki družini v Jastrebcih v Slovenskih goricah. Osnovno šolo je obiskoval na Kogu, nato pa nadaljeval na učiteljišču v Mariboru. Že v Mariboru se je vključil v napredno mladinsko gibanje. Leta 1933 se je vpisal na študij pedagogike in slavistike na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Postal je član Komunistične partije in deloval v naprednem študentskem gibanju na ljubljanski univerzi. Tudi tukaj se je družil z naprednimi študenti in sodeloval v naprednem študentskem klubu Njiva. Diplomiral je leta 1937 in kot brezposelni profesor pisal črtice in novele, ki jih je objavljal že v Mariboru. Obravnaval je predvsem socialno problematiko vasi, izkoriščane viničarje in propadajoče kmete. Službo je dobil šele čez tri leta na meščanski šoli v Gornji Radgoni. Pri delu je moral biti izredno previden, saj je bil osumljen komunistične dejavnosti. Kljub temu mu je na šoli uspelo okrog sebe zbrati skupino mladincev, ki jih je levičarsko usmerjal. 

Kamra.si, 8. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. marec 1916 - plaz z Mojstrovke zasuje več kot 300 ruskih vojnih ujetnikov, ki gradijo cesto čez prelaz Vršič V začetku leta 1915 je Kranjska gora postala pomembna strateška točka zaradi Soške fronte, ki se je pojavila med Avstro-Ogrsko in Italijo na reki Soči. Zaradi tega je vojska Avstro-Ogrske ukazala nujno izgradnjo ceste prek prelaza Vršič, ki bi povezala dolini rek Soče in Save. Cesta je bila nujna za hitrejši prehod avstrijskih enot in vojaške opreme prek prelaza. Za izgradnjo ceste so uporabili ruske vojne ujetnike. Gradnja se je pričela maja 1915 in pri sami izgradnji je sodelovalo okoli 10.000 ruskih ujetnikov. Domneva se, da je med samo gradnjo ceste umrlo od 170 do 300 Rusov in od 10 do 80 avstro-ogrskih vojakov, ki so stražili ujetnike. Samo plaz 8. marca 1916 je zahteval 110 žrtev med Rusi in 7 avstro-ogrskih stražarjev. Preživeli ruski ujetniki so leta 1916 v spomin umrlih tovarišev postavili kapelico. Več https://sl.wikipedia.org/wiki/Ruska_kapelica

Kamra.si, 7. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. marca 1891 je na Dunaju umrl Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist. Rodil se je 20. novembra 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru.  Po končani osnovni šoli v Ljutomeru ter gimnaziji v Varaždinu in Mariboru je odšel na študij v Gradec. Tam je najprej skupaj s Stankom Vrazom končal študij na liceju, potem pa se vpisal na študij prava na graški univerzi. Po uspešnem zaključku je sledil še študij filozofije, kjer je predmet kot študent tudi predaval, leta 1838 pa ga je zaključil z doktoratom. Iz Gradca se je preselil na Dunaj, kjer si je nadaljnji študij prava financiral kot odvetniški pripravnik, tajnik, vzgojitelj in predavatelj v hiši grofa Abensperga – Trauna. Leta 1840 je nato iz prava tudi promoviral. Prijateljske in druge naveze, ki si jih je nabral v času študija, so ga umestile v visoko družbo, tako v kroge dunajskih intelektualcev kot v neposredno bližino samega dvora in plemstva. Tam se je približal tudi Kopitarju, kar ga je popeljalo do pomembne službe v dvorni knjižnici. Kopitar je kmalu spoznal njegovo izredno jezikovno znanje in našel v njem svojega naslednika. Med njegovim bivanjem v Rimu ga je tako nadomeščal prav Miklošič kot cenzor za slovanske, novogrške in romunske knjige, po smrti Kopitarja pa je prevzel tudi njegove delovne naloge. Leta 1848 je bil zaradi znanstvenega delovanja imenovan za dopisnega člana Akademija znanosti, leta 1851 pa za rednega. Leta 1848 se je vključil še v politično življenje, saj je bil v okraju Lenart v Slovenskih goricah izvoljen kot poslanec v državni zbor, postal je predsednik političnega društva Slovenija na Dunaju in sooblikovalec programa Zedinjene Slovenije. Po razpustitvi državnega zbora je bil leta 1849 imenovan za izrednega profesorja slavistike na novoustanovljeni dunajski univerzi, naslednje leto pa za rednega. Njegova stolica za slovansko filologijo je tako postala najpomembnejše slavistično središče v Evropi, sam pa je bil največja slavist

Kamra.si, 7. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. marca 1958 je v Ljubljani umrla Lili Novy (rojena Elizabeta pl. Haumeder), slovenska in nemška pesnica in prevajalka poezije. Rodila se je 24. decembra 1885 v Gradcu.  Rodila se je v Gradcu v plemiški družini Nemcu Guidu Haumederju in Slovenki Ludoviki Ahačič. Njeno šolanje je nekaj časa potekalo v Huthovem zavodu, vendar so jo zaradi neprimernega vedenja odpustili. Najprej se je šolala na domu z zasebnimi učitelji, v poznejših najstniških letih pa je hodila vsako leto na Dunaj k svetovljanski teti Belli. V Ljubljani se je zabavala v Kazini, kjer je spoznala oficirja Edvarda Wilhelma Gustava Viktorja Novyja Wallersberga in se z njim poročila 20. februarja 1911. V naslednjih dveh letih sta se jima rodili hčerki Nives in Fides. Nekaj časa so živeli na Češkem in na Reki, nato so se preselili nazaj v Ljubljano. Živeli so v starem mestnem jedru Ljubljane, v hiši na Starem trgu 11a, kjer je ob vhodu njen doprsni kip. 20. let 20. stoletja je začela odkrivati slovensko literaturo in kulturo, zlasti slovensko moderno. Mož jo je spodbujal pri pisanju. Ko se je izkazalo, da ima mož sifilis, je stike z njim prekinila. Težko so živeli, zato je odprla mlekarno za krajši čas. Leta 1944 je v skrb dobila otroka hčerke Nives, dvojčka Borisa in Inga. Leta 1945 se je zaposlila v Državni založbi Slovenije kot lektorica. Po vojni so na njeno pobudo v šali ustanovili Ligo lepe lenobe (LLL) kot protest na kulturno ozračje, ki je takrat vladalo.