Kamra.si, 18. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. marca 1904 se je v Sežani rodil Srečko Kosovel, slovenski pesnik, kritik in publicist. Umrl je 27. maja 1926 v Tomaju. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Pliskovico na Dolenjem Krasu, vendar tam niso ostali dolgo. Leta 1908 so se naselili v Tomaju, kjer so živeli v šoli. V Tomaju je obiskoval osnovno šolo. Kosovel je prvič objavil svoj spis kot 11-leten otrok v otroškem listu Zvonček, v katerem opisuje Trst. V to mesto je kot otrok veliko hodil in je imelo v njegovem srcu poseben prostor. Pri Kosovelih je bilo zanimanje za umetnost splošno. Hodili so v Trst v gledališče in na koncerte ali k prijateljem in znancem, ki so bili podobnega duha, in ti so bili večkrat gostje pri njih v Tomaju. Po opravljeni osnovni šoli se je leta 1916 vpisal na realko v Ljubljani, na kateri je bil učni jezik nemški. Začel je sodelovati v srednješolskem literarnem krožku in v dijaških glasilih, izdajati je začel tudi tiskan dijaški list Lepa Vida in zbral v njem vrsto mladih, vendar ga je moral zaradi neplačanih dolgov ustaviti. Leta 1920 je tam srečal Ludvika Mrzela. Istega leta se je odzval na fašistično politiko Italije, ki je požgala Narodni dom v Trstu. Ko je leta 1922 maturiral, se je odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Sodeloval je pri avantgardistični reviji Trije labodi, ki je začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. Organiziral je literarno-dramatični krožek, predavanja in literarne večere v Ljubljani in pred delavci v Zagorju. Leta 1925 je s svojimi vrstniki prevzel urejevanje revije Mladina. Pripravljal je tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla.

Kamra.si, 17. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. marca 1712 se je rodil v kraju Wiesensteig (Nemčija) Jožef Straub, baročni kipar. Umrl je 25. marca 1756 v Mariboru.  Straub izhaja iz pomembne srednjeevropske kiparske družine. Po začetnem šolanju v očetovi delavnici v Wiesensteigu je verjetno nadaljeval delo pri bratu Filipu Jakobu v Gradcu. Na Slovenskem se prvič omenja 1736, ko je delal kot pomočnik ljubljanskega kiparja Henrika Löhra, s katerim pa se je razšel, ker je ustvarjal na svojo roko. Leta 1743 se je kot avtor Kužnega znamenja prvič pojavil v Mariboru. Tu se je leta 1746 poročil z Marijo Jožefo Cowalter. Po Straubovi smrti je kiparsko delavnico prevzel njegov pomočnik Jožef Holzinger.  Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jožef_Straub  Priporočamo tudi: - https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/1700-1800/jozef-straub?tab=collections&authorId=3316 - https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi617719/

Kamra.si, 15. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. marca 1883 se je v Gorici rodil Saša Šantel, slovenski slikar, violinist, skladatelj in vsestranski pedagog. Umrl je 1. julija 1945 v Ljubljani.   Oče Anton in mati Avgusta pl. Aigentler, oba izobražena, sta se poročila v Gradcu leta 1873 in se kot mlad par priselila v Gorico, kjer je Anton dobil službo profesorja fizike na gimnaziji. V zakonu se jima je rodilo šest otrok (en vir navaja sedem otrok, še eno deklico, ki je tako kot dva fanta umrla v zgodnjem otroštvu). Preživeli so Aleksander, poznan kot Saša, ter dekleta Henrika, Avgusta ml. in Danica. Smisel za slikanje so imeli v družini več rodov po materini strani, ki je tudi sama obiskovala umetniško šolo, slikala in v Gorici risanje tudi poučevala. Risali so trije otroci, poleg Saše sta bili slikarki Avgusta ml. in Henrika. V Gorici je družina živela do prve svetovne vojne.

Kamra.si, 13. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. marca 1983 je v Ljubljani umrl Anton Slodnjak, slovenski literarni zgodovinar, kritik, pisatelj in prešernoslovec. Rodil se je 13. junija 1899 v Bodkovcih. Anton Slodnjak je izhajal iz kmečke družine v Bodkovcih v Slovenskih goricah. Po končani gimnaziji v Mariboru se je odločil za slavistični študij na ljubljanski univerzi, kjer je diplomiral in leta 1925 tudi doktoriral. Po dveh letih slovenskega lektorata na univerzi v Krakovu sredi dvajsetih let je leta 1927 začel svojo profesorsko delo na Trgovski akademiji v Ljubljani, kjer je poučeval slovenščino do leta 1945. Med drugo svetovno vojno je bil kot pristaš in sodelavec OF trikrat aretiran ter za daljši čas zaprt (1941, 1942, 1945). Leta 1947 je nadaljeval profesuro na zagrebški univerzi in nato od leta 1950 do upokojitve leta 1959 delal kot redni profesor za slovensko književnost na ljubljanski univerzi. Predavateljsko delo ga je za nekaj semestrov v letih 1961–1965 vodilo še v Frankfurt ob Majni.