12. marec - gregorjevo

Kamra.si, 12. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. marec - gregorjevo  Gregórjevo ali Grickovanje je praznik, povezan z zaljubljenci. Tega dne se po ljudskem izročilu, 12. marca, ptički ženijo. Ko je veljal še stari julijanski koledar je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. S tem, ko so leta 1582 spremenili koledarski sistem iz julijanskega v gregorjevega, se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga sedaj praznujejo 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Gregorijanski koledar pa se ne imenuje po svetniku Gregorju Velikemu (ki ga praznujemo 12. marca), ampak po papežu Gregorju XIII., ki je živel približno tisoč let kasneje. Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje.  

12. marca 1759 je v Ljubljani umrl Janez Valentin Metzinger, francoski baročni slikar, ki je živel in delal na Kranjskem

Kamra.si, 12. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. marca 1759 je v Ljubljani umrl Janez Valentin Metzinger, francoski baročni slikar, ki je živel in delal na Kranjskem.  Krščen je bil 19. aprila 1699, Saint-Avold, Lorena (Francija). Metzinger je od leta 1727 živel v Ljubljani. Delal je po vsem Kranjskem, tudi na Hrvaškem, nekaj slik pa je naredil za naročnike na Štajerskem, ena je evidentirana v Passauu. Metzinger je bil predvsem cerkveni slikar. Zaradi neizenačene kvalitete in velikega števila del se upravičeno ponuja misel, da je imel pomočnike.

"Pomanjkanje drobiža med I. svetovno vojno"

Kamra.si, 12. marec 2019 ― V sklopu razstave Iz vojne v novo državo vas Pokrajinski muzej Celje vabi na predavanje priznanega numizmatika Vitomirja Čopa z naslovom "Pomanjkanje drobiža med I. svetovno vojno".Predavanje bo v četrtek, 14. marca 2019 ob 17. uri v dvorani Barbare Celjske, Knežji dvor, Celje.Avtor pravi: »V kriznih časih si lahko v žepu imel bankovec, da bi pri peku kupil ves kruh s polic, nisi pa imel drobiža za žemljico«.Zakaj je primanjkovalo drobiža? Zakaj so trgali bankovce in namesto denarja uporabljali znamke? Vse to in še več boste izvedeli na zanimivem predavanju.Vstop prost.
DE 891/18

DE 891/18

Fototeka MNZS, 12. marec 2019 ― #utrinki Na fotografiji: Filmska in gledališka igralka Marija Lojk Tršar na svojem domu v Kranju oktobra 1961. Zablestela je s filmom Balada o trobenti in oblaku (1961) in odigrala vrsto vlog v jugoslovanskih in koprodukcijskih filmih, v serijah in nanizankah tudi na slovenski televiziji, obsežen pa je tudi njen gledališki opus. Edi Šelhaus je igralko posnel na njenem domu in na sprehodu po Kranju...

11. marca 1828 se je v Roždalovicah (Češka) rodil Gustav Adolf Lindner, pedagog

Kamra.si, 11. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. marca 1828 se je v Roždalovicah (Češka) rodil Gustav Adolf Lindner, pedagog. Umrl je 16. oktobra 1887 v Pragi Šolal se je v Pragi in Litomericah. Starši so želeli, da bi postal duhovnik, toda sam se je odločil za drugo pot. V revolucionarnem letu 1848 se šolal v Pragi, se sam udeležil dogajanja, poslušal na univerzi odlične predavatelje iz fiziologije, psihologije in slavistike in se usposobil za profesorja v srednjih šolah.  

11. marca 1962 je v Novem mestu umrl Vladimir Lamut, slikar in grafik

Kamra.si, 11. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. marca 1962 je v Novem mestu umrl Vladimir Lamut, slikar in grafik. Rodil se je 19. avgusta 1915 v Čatežu pri Brežicah. Rodil se je v učiteljski družini. Ko so leta 1922 očeta premestili v Novo mesto, je Vlado tu obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Starši so si zgradili dom v t. i. Koloniji, na sedanji Cankarjevi ulici. Od prvega do šestega razreda ga je na gimnaziji poučeval risanje akademski slikar Josip Germ.  

11. marca 1992 je v Ljubljani umrl Anton Ingolič, slovenski pisatelj, profesor in urednik

Kamra.si, 11. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. marca 1992 je v Ljubljani umrl Anton Ingolič, slovenski pisatelj, profesor in urednik. Rodil se je 5. januarja 1907 na Spodnji Polskavi.  Anton Ingolič se je rodil v obrtniško-kmečki družini. Bil je najstarejši otrok v družini, kjer jih je od 16 rojenih otrok le pet preživelo. Kot najstarejši naj bi prevzel družinsko obrt, vendar je bilo njegovo veselje do knjig močnejše. Prvo pesem je napisal v zadnjem razredu ljudske šole. S trinajstimi leti se je napotil v mariborsko realko. Začel je pisati in kot tretješolec ustanovil literarni list Žarki. V Parizu je preživel eno šolsko leto na pariški Sorboni in se vrnil z diplomo profesorja francoščine v inozemstvu. Že drugo visokošolsko leto v Ljubljani se je poročil z učiteljico Adelo. 

Domoznanska skupina

Kamra.si, 11. marec 2019 ― V četrtek, 14. marca 2019, ob 17. uri, bo v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje v sklopu rednih mesečnih srečanj Domoznanske skupine Pr`bukmandeljci predavanje Irene Ivančič  Lebar z naslovom Sava: od Argonautov do Južne železnice. Prijazno vabljeni.
Ženski liki Celjskih ob 8. marcu v Zagrebu

Ženski liki Celjskih ob 8. marcu v Zagrebu

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 11. marec 2019 ― V organizaciji Veleposlaništva Republike Slovenije v Zagrebu sta bila 8. marca 2019 Zgodovinski arhiv Celje in Pokrajinski muzej Celje gosta dveh dogodkov v hrvaški prestolnici. V Državnem arhivu v Zagrebu je bila odprta razstava ABC Arhivska Barbara Celjska avtorja dr. Aleksandra Žižka. Razstava predstavlja reprodukcije listin in dokumentov, ki pričajo o življenjski poti Barbare Celjske. Predstavljeno […]
Pločevinasti zmaj

Pločevinasti zmaj

Fototeka MNZS, 11. marec 2019 ― Taboriščni opus Nandeta Vidmarja obsega realistična in dokumentarna dela s portreti, podobami taborišča in prizori iz življenja internirancev. Aktiven je bil tudi v gonarški slikarski šoli. Pretežno je uporabljal svinčnik in kredo, v Renicciju pa rdečo kredo. Tam je nekaj časa delal v delavnici, kjer so interniranci izdelovali okrasne predmete iz pločevine in kosti. Iz tega obdobja je tudi pločevinasti zmaj, ki ima ob...

10. marca 1856 se je v Novem mestu rodil Ferdinand Seidl, slovenski naravoslovec in geolog

Kamra.si, 10. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. marca 1856 se je v Novem mestu rodil Ferdinand Seidl, slovenski naravoslovec in geolog. Umrl je 1. decembra 1942 v Novem mestu. V rojstnem Novem mestu je obiskoval meščansko šolo ter gimnazijo, v Gradcu pa je na filozofski fakulteti študiral prirodopis, matematiko in fiziko. Seidl slovi kot eden najpomembnejših slovenskih naravoslovcev in je avtor številnih znanstvenih knjig in razprav, predvsem s področja geologije, pa tudi meteorologije, seizmologije ter botanike. Na njegovo pobudo je bil vrh Gorjancev poimenovan Trdinov vrh. Njemu gredo tudi zasluge, da se je na Gorjancih začela zaščita slovenskih gozdov. Tako je bil v sklopu te zaščite tudi zaščiten studenec Gospodična. Med drugim je v Krškem postavil prvo vremensko opazovalnico.  Leta 1909 je podrobno opisal delovanje Presihajočega studenca v soteski Savinje.

9. marca 1913 se je v Jastrebcih v Slovenskih Goricah rodil Jože Kerenčič (ilegalno ime Janko), pisatelj, publicist, aktivist Osvobodilne fronte in narodni heroj

Kamra.si, 9. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. marca 1913 se je v Jastrebcih v Slovenskih Goricah rodil Jože Kerenčič (ilegalno ime Janko), pisatelj, publicist, aktivist Osvobodilne fronte in narodni heroj. Umrl je 27. decembra 1941 v Mariboru. Jože (Janko) Kerenčič se je rodil v številčni kmečki družini v Jastrebcih v Slovenskih goricah. Osnovno šolo je obiskoval na Kogu, nato pa nadaljeval na učiteljišču v Mariboru. Že v Mariboru se je vključil v napredno mladinsko gibanje. Leta 1933 se je vpisal na študij pedagogike in slavistike na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Postal je član Komunistične partije in deloval v naprednem študentskem gibanju na ljubljanski univerzi. Tudi tukaj se je družil z naprednimi študenti in sodeloval v naprednem študentskem klubu Njiva. Diplomiral je leta 1937 in kot brezposelni profesor pisal črtice in novele, ki jih je objavljal že v Mariboru. Obravnaval je predvsem socialno problematiko vasi, izkoriščane viničarje in propadajoče kmete. Službo je dobil šele čez tri leta na meščanski šoli v Gornji Radgoni. Pri delu je moral biti izredno previden, saj je bil osumljen komunistične dejavnosti. Kljub temu mu je na šoli uspelo okrog sebe zbrati skupino mladincev, ki jih je levičarsko usmerjal. 
še novic