Novice

arhivi

31. marca 1769 je v Ljubljani umrl Fortunat Bergant, slovenski baročni slikar

Kamra.si, 31. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. marca 1769 je v Ljubljani umrl Fortunat Bergant, slovenski baročni slikar. Rodil se je 6. septembra 1721 v Mekinjah pri Kamniku. Fortunat Bergant, tudi Wergant, Wergand, Vergant se je rodil v Mekinjah pri Kamniku 6. julija 1721 kot drugorojenec umetnostnemu rezbarju in mizarju, izdelovalcu skrinj (arcolarius) Jožefu Bergantu (Wergantu) in materi Mariji, rojeni Boršnar. Ded Jakob je bil zidarski mojster s Perovega pri Kamniku (1711 omenjen pri zidavi kapele in zvonika župnijske cerkve v Šmartnem v Tuhinju). Oče Jožef se je ob poroki priselil na ženin dom v Mekinje, toda ob rojstvu hčerke Uršule (26. sept. 1724) je družina že živela v Kamniku na Grabnu (na mestu današnje hiše Medvedova cesta 6), ob njeni smrti (23. nov. 1727) je slikar imenovan kot kamniški meščan. Mladeniška leta je preživel v Kamniku. Tam je kulturno razgledani župnik Maksimilijan Rasp (1673 do 1742) vodil šolo za nadarjene dečke, v katero je sprejel tudi Fortunata. Ko je odkril njegovo slikarsko nadarjenost, je po zvezah s plemiškimi sorodniki poskrbel za njegovo šolanje. Najprej ga je poslal v Ljubljano, kjer je bil učenec vodilnih baročnih slikarjev Franca Jelovška (1700 do 1764) in Janeza Valentina Metzingerja (1699 do 1759).
Miha Mohorič - 3o1a (2013) Eksperimentalni video

Miha Mohorič - 3o1a (2013) Eksperimentalni video

DIVA nove pridobitve, 30. marec 2019 ― Barcelona velja za eno najbolj etnično raznolikih mest v Evropi. Največ tujcev živi v predelu imenovanim Raval. Večina jih je prišlo v Evropo v iskanju dela, prav tako pa je Barcelona mesto, kjer srečamo veliko število mednarodnih študentov in umetnikov iz celega sveta. Film 3o1a prikazuje en dan v multikulti stanovanju, kjer so skupaj živeli študentje in umetniki iz Slovenije, Portugalske, ZDA in Egipta. (Vir: Miha Mohorič)
Miha Mohorič - Khatte (2015) Dokumentarni video

Miha Mohorič - Khatte (2015) Dokumentarni video

DIVA nove pridobitve, 30. marec 2019 ― Dokumentarni film prikazuje življenja otrok na ulicah Katmanduja, glavnega mesta Nepala. Režiser in snemalec Miha Mohorič spremlja skupino dečkov, ki mu pripovedujejo o svojih izkušnjah, razmišljanjih.»Včasih grdo govorim in včasih mislim na svojo mamo,«pove eden od njih. Spijo na ulici in v opuščenem vodovodnem jašku, ne hodijo v šolo, so pa pronicljivi opazovalci in iznajdljivi v iskanju načinov preživetja. Mnogi izkori&am...

30. marca 1888 je v Ljubljani umrl Valentin Zarnik, slovenski pravnik, politik in pisatelj

Kamra.si, 30. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. marca 1888 je v Ljubljani umrl Valentin Zarnik, slovenski pravnik, politik in pisatelj. Rodil se je 14. februarja 1837 v Repnjah. Spadal je med liberaliste iz skupine mladoslovencev, ki so se trudili med narodom zbuditi narodno zavest in želeli čim hitreje priti do večjih pravic za ljudstvo in jezik. Leta 1869 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor. Kot gimnazijec je s sošolci literarno deloval v skupini vajevci. Kasneje je ustvarjal predvsem na področju tako imenovane feljtonistike oziroma podlistkov. V njegovem času je ime veljalo za oznako žanra, danes z njim označujemo le pisanje pod črto v časopisu. Tu je literarne zasnove kombiniral z aktualnimi političnimi, kulturnimi in družbenimi temami. Pogosto se je v njih približal satiri. Spadal je med prve pisce feljtonov v časopisu Slovenskem narodu. V njih je opisoval tudi svoje navdušenje nad pogumnim bojem Francozev s Prusi leta 1870. Tu se vidijo njegove simpatije do svobodoljubja in francoske revolucije.  
SLOVENCI IN NIZOZEMCI OKREPILI STIKE

SLOVENCI IN NIZOZEMCI OKREPILI STIKE

Fototeka MNZS, 29. marec 2019 ― Ko je marca 1969 na Gregorčičevi ulici 13 vrata odprl nizozemski konzulat, je Dnevnikov novinar dogodek opisal kot “napredek v zbliževanju stikov med Nizozemsko in Jugoslavijo in še posebej okrepitev neposrednih stikov Nizozemske s Slovenijo.” Odprtja so se udeležili številni družbeno-politični in kulturni delavci ter predstavniki gospodarstva, slavnostni trak pa je prerezal tedanji veleposlanik Nizozemske. (V Dnevniku objavljeno v petek, 29. marca 2019; foto:...

29. marca 1958 je v Ljubljani umrl Rajko Nahtigal, slavist, filolog, akademik in pedagog

Kamra.si, 29. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. marca 1958 je v Ljubljani umrl Rajko Nahtigal, slavist, filolog, akademik in pedagog. Rodil se je 14. aprila 1877, v Novem mestu.  Študiral je na Dunaju pri Vatroslavu Jagiću, kjer je 1901 doktoriral. Dve leti se je izpopolnjeval v Rusiji (Moskva in Sankt Peterburg) pri pri znamenitih ruskih jezikoslovcih A. A. Šahmatovu in F. F. Fortunatovu. Tam je sodeloval v delovanju Slovanske komisije Imperijskega Moskovskega arehološkega društva. Jeseni 1902 se je vrnil na Dunaj, kjer je začel predavati Ruski jezik na Inštitutu vzhodnih jezikov. Leta 1913 je bil za Karlom Štrekljem izbran za izrednega profesorja slovanske filologije v Gradcu. Tu je aktivno raziskoval tudi zgodovino slovenskega jezika in izdal delo o Brižinskih spomenikih.

29. marca 1773 se je v Idriji rodil Franc de Paula Hladnik, duhovnik in botanik

Kamra.si, 29. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. marca 1773 se je v Idriji rodil Franc de Paula Hladnik,  duhovnik in botanik. Umrl je 25. novembra 1844 v Ljubljani. Botanik Franc de Paula Hladnik se je rodil očetu Mateju, rudarskemu uslužbencu, in materi Doroteji. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, potem v Ljubljani gimnazijo. Šolanje je nadaljeval s filozofskimi študijami, vstopil v bogoslovje in teološki študij končal leta 1795. Delo je dobil v licejski knjižnici, sredi leta 1796 je bil posvečen. Dodelili so mu mesto kaplana, vendar je zaradi zdravstvenih težav prosil za razrešitev s tega mesta. Jeseni 1796 se je začela njegova pedagoška poklicna pot: nameščen je bil za učitelja četrtega razreda na normalki v Ljubljani, čez nekaj let je dobil še delo učitelja na mehanični šoli. Leta 1802 je postal ravnatelj normalnih šol, leta 1807 ravnatelj gimnazije v Ljubljani in 1810 profesor naravoslovja in botanike Centralnih šol v Ljubljani. Imel je predavanja iz botanike, ki so jih lahko obiskovali tudi gimnazijci od 5. razreda dalje. Eden takih poslušalcev je bil tudi Henrik Freyer, čeprav mu Hladnik iz bojazni, da bi Freyer zanemarjal druge predmete, sprva ni dovoli, da bi ta predavanja obiskoval. 

29. marca 1917 je v Ljubljani umrl Fran Gerbič, slovenski skladatelj in pevec tenorist

Kamra.si, 29. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. marca 1917 je v Ljubljani umrl Fran Gerbič, slovenski skladatelj in pevec tenorist. Rodil se je 5. oktobra 1840 v Cerknici.  Glasbe se je učil pri Kamilu Mašku v Ljubljani, med letoma 1865 in 1867 pa je študiral kompozicijo in petje na konservatoriju v Pragi. Kot operni pevec - tenorist je deloval v Pragi, Zagrebu, Ulmu in Lembergu. Bil je tehnično izdelan pevec z znatnim glasovnim obsegom. Bolezen ga je prisilila, da se je poslovil od kariere opernega pevca in postal pedagog in dirigent. Vključil se je v »rojevanje« slovenskega opernega življenja. V Ljubljani je do svoje smrti deloval kot ravnatelj šole Glasbene Matice.

29. marca 1874 se je v Kamniku rodil Rudolf Maister - Vojanov, slovenski pesnik, general, borec za severno mejo

Kamra.si, 29. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. marca 1874 se je v Kamniku rodil Rudolf Maister - Vojanov, slovenski pesnik, general, borec za severno mejo. Umrl je 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku. Rodil se je v Kamniku kot najmlajši od treh otrok očetu Francu in materi Frančiški roj. Tomšič. Osnovno šolo je obiskoval v Mengšu in nato v Kranju, kjer je leta 1890 zaključil tudi nižjo gimnazijo. Po očetovi smrti leta 1887, je za njega skrbel stric Lovrenc, ki ga je navduševal za vojaški poklic. Leta 1894 je Maister zaključil šolanje v domobranski kadetnici na Dunaju in bil poslan v domobranski polk v Ljubljani. Oktobra 1894 je bil prestavljen v pehotni polk v Celovec, kjer je novembra 1895 dosegel čin poročnika. Med drugim se je šolal na strelski šoli v Brucku na Leithi (de) (1903) in na častniški šoli v Gradcu (1907). V tem obdobju je na vojaških vajah spoznal večino slovenskega narodnega ozemlja. Novembra 1908 so Maistra, po demonstracijah v Ljubljani, kazensko premestili v Przemyšl (en) v Galiciji (danes Poljska), kjer je leta 1910 napredoval v stotnika in poveljnika 7. bojne črte ter leta 1912 postal poveljnik podčastniške šole. V tem obdobju je na vojaških vajah hudo zbolel za prehladom in vnetjem rebrne mrene. Do konca aprila 1913 je bil na šestmesečnem bolniškem dopustu. Pljuča si je zdravil v Dalmaciji, v egiptovskem zdravilišču Heluan (de) pri Kairu. Po izteku dopusta je bil premeščen v črno vojsko (Landwehr (de)), kjer je novembra 1913 postal poveljnik izpostave v Celju.

Štajer-Mark. Po sledeh skupne preteklosti

Kamra.si, 28. marec 2019 ― Osrednja knjižnica Celje vabi na odprtje razstave in predavanje z naslovom »ŠTAJER-MARK. Po sledeh skupne zgodovine: razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske (1890–1920)«. V četrtek, 4. aprila 2019 ob 17. uri v drugem nadstropju Osrednje knjižnice Celje. Odprtju razstave bo nato ob 18. uri v Levstikovi dvorani sledilo predavanje ene od avtoric razstave mag. dr. Karin Almasy (Univerza v Gradcu) z naslovom »‘Tukaj nekje pa poteka moje življenje!' Česa se lahko naučimo z razglednic s Spodnje Štajerske iz obdobja med 1890 in 1920«. Razstava predstavlja razglednice na edinstven način, saj te nimajo več le vloge sporočanja počitniških vtisov, ampak so nosilke zgodovine. Razglednice so bile vsakdanji komunikacijski medij, ki ga je uporabljala večina prebivalstva tistega časa, zato nudijo tudi pogled »od spodaj« oz. pogled preprostih, »malih« ljudi tistega časa. Projektna skupina z Univerze v Gradcu (Karin Almasy, Eva Tropper, Jernej Kosi, Martin Sauerbrey in Bianca Sieberer pod vodstvom projekta Heinricha Pfandla) je od leta 2016 pregledala več tisoč zgodovinskih razglednic iz obdobja med letoma 1890 in 1920, ki so bile poslane na območju zgodovinske Spodnje Štajerske. Gre za projekt, ki ga je finančno podprl Avstrijski znanstveni sklad (FWF) in je presegel državne meje, saj so v njem udeleženi tako slovenske kot avstrijske ustanove in zbiratelji. Izsledke svojega večletnega proučevanja avtorji predstavljajo javnosti z razstavo in istoimenskim katalogom pod naslovom »ŠTAJER-MARK. Po sledeh skupne zgodovine: razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske (1890–1920)«. Razstava bo na ogled v 2. nadstropju do 31. maja 2019.

»Živel sem in delal napake, toda ljubil sem«: 150. obletnica rojstva Riharda Jakopiča

Kamra.si, 28. marec 2019 ― Na knjižni razstavi Slovanske knjižnice, ki jo je pripravil Tomaž Miško, so prikazane strokovne monografije o Jakopiču, nekateri časopisni članki o njegovem ustvarjanju in vlogi v javnem življenju našega mesta ter Jakopičeva avtorska besedila. V nekaj leposlovnih fragmentih je prikazana tudi Cankarjeva upodobitev prijatelja slikarja in njegovega paviljona. Razstavljeno originalno in reproducirano gradivo je del knjižničnega fonda Slovanske knjižnice. »Nikoli še nisem videl bolj žalostnega človeka, nego je bil on, ko je nekoč v svojem paviljonu klepetajoč zamudil sijajen solnčni zaton. 'Je že fertik' je pridušeno zamrmral, glavo pobesil in potopil desnico v valove svoje preroške brade.« H. Smrekar: Naša duševna elita na letovišču. V: Ilustracija 1929 1(6), str. 190. Razstava je na ogled v 2. nadstropju zgradbe na Einspielerjevi 1 za Bežigradom, kjer domuje Slovanska knjižnica, enota Mestne knjižnice Ljubljana. Ogledate si jo lahko v delovnem času knjižnice med 19. 3. in 14. 5. 2019. 
Muzeji (1)

Muzeji (1)

Fototeka MNZS, 28. marec 2019 ― #Erasmus Prispevek Andreja, ki je prvi v sklopu tematsko podobnih, danes spregovori o nekaterih muzejih v Ljubljani. Gre za subjektiven vtis avtorja o obisku štirih muzejev v centru naše prestolnice. During the cloudy and rainy weekend in mid of March, I’ve visited 4 museums in Ljubljana, the National gallery, Modern gallery, Museum of Natural History and the Slovenian National museum. Logically, you can assume...

28. marca 1566 je na Dunaju umrl baron Žiga von Herberstein, habsburški diplomat in potopisec

Kamra.si, 28. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. marca 1566 je na Dunaju umrl baron Žiga von Herberstein, habsburški diplomat in potopisec. Rodil se je 23. avgusta 1486 v Vipavi. Njegov oče Lenart je bil v cesarski službi, mati Barbara Lueggger pa je bila iz rodu predjamskih grofov. Šolo je najprej obiskoval doma v Vipavi in zelo si je prizadeval, da bi se naučil slovenščine. Šolanje je nadaljeval v šoli za mlade plemiče v Krki na Koroškem, nato je odšel v pripravljalnico na Dunaj in se potem vpisal na Dunajsko univerzo. Bil je zelo marljiv in prizadeven in je že sedemnajstleten dosegel bakalavreat svobodnih znanosti. Po končanem študiju se je vrnil v Vipavo in se oprijel vojaškega poklica. Njegove vojaške vrline in sposobnosti pogajanja so opazili tudi na cesarskem dvoru in mu ponudilo diplomatsko službo. 
še novic