Novice

arhivi

Neverjetne gore

Kamra.si, 22. maj 2019 ― Medobčinski muzej Kamnik (Muzejska pot 3) vabi v sredo, 22. maja 2019, ob 19. uri na predstavitev skupnega projekta muzejev na Gorenjskem:- Janja Železnikar, Medobčinski muzej Kamnik, predstavitev projekta;- Jelena Justin, Gorenjski muzej, predstavitev Gorenjske muzejsko-planinske poti;- dr. France Malešič, predavanje Velika planina – alpski biser brez primere.
Morda poznate vi? (14)

Morda poznate vi? (14)

Fototeka MNZS, 22. maj 2019 ― S štirinajsto objavo smo objavili skupno že več kot 200 fotografij. Hvala za do sedaj posredovane informacije, se pa že veselimo novih. Tokrat so v ospredju skupinske fotografije. Zanima nas, kdo so osebe na fotografijah in tudi kje so fotografije nastale. Če imate tudi kakšne informacije o ozadju nastanka fotografije, so tovrstne informacije tudi dobrodošle. V imenu celotnega kolektiva pa se vam zahvaljujemo že...

22. maja 1930 se je rodil Peter Simoniti, celjski kulturnik

Kamra.si, 22. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. maja 1930 je v Biljani v Goriških Brdih rodil Peter Simoniti, celjski kulturnik  Rojen je bil v vasi Biljana v Goriških Brdih, leta 1934 pa je družina morala kraj zaradi fašističnih pritiskov zapustiti. Zato se je Peter šolal po različnih krajih Slovenije (na Gorenjskem, v Topolšici, Šoštanju, Mariboru, Slovenj Gradcu itd.). Končal je srednjo šolo, nato pa delal po različnih bančnih ustanovah pretežno na Koroškem in Štajerskem. Nazadnje je dolga leta delal v Banki Celje na področju mladinskega hranilništva.

22. maja 1930 se je rodil Peter Simoniti, celjski kulturnik

Kamra.si, 22. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. maja 1930 se je v Biljani v Goriških Brdih rodil Peter Simoniti, celjski kulturnik  Rojen je bil v vasi Biljana v Goriških Brdih, leta 1934 pa je družina morala kraj zaradi fašističnih pritiskov zapustiti. Zato se je Peter šolal po različnih krajih Slovenije (na Gorenjskem, v Topolšici, Šoštanju, Mariboru, Slovenj Gradcu itd.). Končal je srednjo šolo, nato pa delal po različnih bančnih ustanovah pretežno na Koroškem in Štajerskem. Nazadnje je dolga leta delal v Banki Celje na področju mladinskega hranilništva.

22. maj - mednarodni dan biotske raznovrstnosti

Kamra.si, 22. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. maj - mednarodni dan biotske raznovrstnosti Program Združenih narodov za okolje je 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti v spomin na začetek veljavnosti konvencije. V Sloveniji ta dan obeležujemo od leta 1996, ko je Slovenija postala pogodbenica konvencije o biološki raznovrstnosti. Vir:http://www.mkgp.gov.si/si/mednarodni_dnevi/2013/22_maj_mednarodni_dan_biotske_raznovrstnosti/

22. maja 1803 je umrl Anton Muznik, slovenski zdravnik

Kamra.si, 22. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. maja 1803 je v Gorici umrl Anton Muznik, slovenski zdravnik. Rodil se je 1726 na Mostu na Soči.  Natančnejših podatkov o datumu rojstva ter o njegovi rodbini niso znani; predvideva se, da je imel dva brata: Petra, župnika, in Tomaža, kmeta. Izobraževal se je na Hrvaškem in Kranjskem. Iz uvoda njegove poglavitne knjige Clima goritiense je razvidno, da je leta 1756 pomagal zdraviti kugo v Transilvaniji, leta 1758 je promoviral v doktorja z dizertacijo De delirio febrili, v letih 1758 do 1763 pa je bil vojaški zdravnik v avstrijski armadi tretje šlezijske vojske.

22. maja 1975 je umrl Boris Kalin, slovenski kipar

Kamra.si, 22. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. maja 1975 je v Ljubljani umrl Boris Kalin, slovenski kipar. Rodil seje 24. junija 1905 v Solkanu. Boris Kalin, brat kiparja Zdenka, se je izobraževal na tehnični srednji šoli v Ljubljani, študij pa nadaljeval v Zagrebu na Akademiji likovnih umetnosti, kjer je med letoma 1924 in 1929 študiral kiparstvo pri profesorjih Valdecu, Kršiniću, Ivu Krediću in Meštroviću ter se izpopolnjeval v Parizu in Italiji. Zatem se je preživljal s klesanjem kipov po naročilu in nagrobnikov pri podjetju Kunovar v Ljubljani. Izdelal je več aktov, najbolj znana je celopostavna ženska figura, imenovana Jutro. Med letoma 1945 in 1970 je bil redni profesor za kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji (AUU oz. ALU) in dvakrat njen rektor. Izšolal je generacije mlajših kolegov, ki so postali upoštevani ustvarjalci v Evropi. Bil je eden redkih slovenskih kiparjev, ki so obvladali klesanje v kamen, posebej marmor. Leta 1953 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Trikrat je dobil Prešernovo nagrado (1947, 1948 in 1950), kasneje tudi nagrado Avnoj-a (1971). Boris Kalin je bil starejši brat kiparja Zdenka Kalina ter oče arhitektke in oblikovalke Nives Kalin Vehovar.

'Čutil sem tokove časa' - Razstava o Hinku Smrekarju

Kamra.si, 21. maj 2019 ― Koroška osrednja knjižnica se v sodelovanju s Cirilom Horjakom, Večerovim časopisnim ilustratorjem, spominja Hinka Smrekarja, 'najboljšega slovenskega risarja, kot jih je kdaj bilo',  z razstavo knjižnih in periodičnih tiskov ter njegovih izbranih del, ki kot kalejdoskop razkrivajo vso ostrino njegovega kritičnega uma in bogastvo risbe. Avtor razstave, odličen slovenski ilustrator in stripar Ciril Horjak, se zadnji dve leti intenzivno ukvarja z življenjem in delom genialnega ilustratorja in karikaturista. Uspelo mu je raziskati, dokumentirati in tudi zbrati številne dragocene dokumente in pričevanja, se poglobiti v dosegljive rokopisne vire ter dopolniti katalog Smrekarjevih del. Slovenski risar, grafik in slikar Hinko Smrekar (1883–1942) je bil eden najbolj plodnih slovenskih knjižnih in časopisnih ilustratorjev, ki je kritično razgaljanje človeške nespameti in nehumanosti družbe pojmoval za svoje umetniško poslanstvo. Z jedko satiro je razkrival človeške nravi, družbene in kulturne razmere, smešil malomeščansko mentaliteto, razgaljal razčlovečenost kapitalizma ter med 2. sv. vojno obtoževal okupatorsko nasilje. Razstava je v razstavišču knjižnice na ogled do 11. junija 2019.

Predstavitev knjige Avgusta Demšarja

Kamra.si, 21. maj 2019 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vas v četrtek, 30. maja 2019, ob 19. uri vabi na predstavitev kriminalnega romana Avgusta Demšarja Otok (Založba Pivec, 2018). Avgust Demšar je mariborski pisatelj, ki piše izključno detektivske zgodbe. V sodelovanju z založbo Sanje je v letih 2007-2012 ustvaril enega prvih slovenskih cikličnih detektivskih opusov, šest romanov s skupnim imenom Primeri inšpektorja Vrenka. S sedmim romanom z naslovom Miloš (2013) je nadaljeval serijo klasičnih detektivskih zgodb tipa kdo je storilec, obenem pa namesto uveljavljenih uvedel nove literarne junake, inšpektorja Miloša, kriminalistko Niko Lavrič in kriminalista Draga Jazbeca. Obe kriminalistični skupini je združil v naslednjem romanu z naslovom Pohorska transverzala (2016), podobno pa je tudi v zadnjem njegovem romanu, kriminalki z naslovom Otok. Avgust Demšar je bil za svoj literarni prvenec, detektivski roman z naslovom Olje na balkonu (leta 2008) za drug roman, detektivko z naslovom Retrospektiva (leta 2009), za četrtega z naslovom Evropa (leta 2010) in petega z naslovom Hotel Abbazia (2011) nominiran za nagrado Kresnik, Delovo nagrado za najboljši roman minulega leta. V mesecu aprilu leta 2017 je Avgust Demšar sodeloval na javnem natečaju za razvoj TV-serije, ki ga je razpisala RTV Slovenija ter bil izbran med 28 prispelimi predlogi. V januarju leta 2018 je RTV Slovenija od Demšarja odkupila šest scenarijev, razvitih na podlagi njegovih romanov Olje na balkonu, Retrospektiva in Tanek led. Na podlagi teh nameravajo posneti šest 50 minutnih epizod kriminalistične TV serije z delovnim naslovom Primeri inšpektorja Vrenka. Z avtorjem se bo pogovarjal urednik Nino Flisar.

S poezijo od Novega mesta do Karlovca

Kamra.si, 21. maj 2019 ― Tokrat bomo tradicionalne Hrvaške dneve obeležili v sklopu 42. dolenjskega knjižnega sejma. Novomeška in karlovška knjižnica sta skozi dolgoletno sodelovanje stkali tesne in prijateljske vezi. Vljudno vabljeni na pogovorni večer, kjer se boste prepričali, da ljubezen in poezija ne poznata meja. Ljubezen do poezije namreč skrbno negujejo tudi zaposleni v obeh knjižnicah, gosta večera bosta Željko Mavretić in Jadranka Matić Zupančič, ki pa jo hkrati tudi ustvarjata.

21. maja 1853 se je rodil Ivan Vrhovec, slovenski zgodovinar ...

Kamra.si, 21. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. maja 1853 se je v Spodnjih Poljanah pri Ljubljani rodil Ivan Vrhovec, slovenski zgodovinar. Umrl je 19. septembra 1902 v Ljubljani.  Med leti 1873 in 1876 je na Dunaju študiral zgodovino, zemljepis in slovenski jezik. Od l. 1886 je bil profesor zgodovine na novomeški gimnaziji, kar je bila njegova prva stalna služba. L. 1887 se je poročil z Amalijo Razpet, hčerjo okrajnega zdravnika dr. Martina Razpeta. Ob delu v Novem mestu je bil tudi izjemno kulturno dejaven, zato velja za enega najbolj prizadevnih organizatorjev tamkajšnjega kulturnega življenja. Zaslužen je, da je Novo mesto ponovno dobilo gledališče, ki je pred njegovim prihodom že obstajalo, a je njegovo delovanje zamrlo. Skupaj s sodelavci z novomeške gimnazije so osnovali gledališki odsek in pripravili vrsto gledaliških predstav, o katerih so poročale tudi Dolenjske novice. Sam je bil igralec, dramaturg in režiser hkrati. Kljub temu, da je večino svojega prostega časa posvetil gledališču, je občasno še vedno raziskoval in pisal. L. 1888 je v Ljubljanskem zvonu objavil spis v treh nadaljevanjih z naslovom Francozi v Novem mestu.

21. maj 1999, Škocjanske jame so vpisane med mokrišča mednarodnega pomena (Ramsarsko mokrišče)

Kamra.si, 21. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. maja 1999 so bile Škocjanske jame vpisane med mokrišča mednarodnega pomena (Ramsarsko mokrišče) Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ramsarska_konvencija Škocjanske jame z okolico so bile leta 1986 vpisane v sezname svetovne dediščine, od 1999 v Ramsarska mokrišča in od 2003 na MAB območja vse pri Unescu, s čimer je tudi svetovna strokovna javnost priznala pomen tega območja kot edinstvenega. Kot tipično in najbolj značilno naravno kraško območje svetovnega pomena ga uvrščamo kot enega od biserov na planetu Zemlji. Zato ga je nujno, moralno in etično ohraniti našim zanamcem.
še novic