Kamra.si, 15. julij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. julija 1869 se je v Ljubljani rodil Ivan Zajec, slovenski kipar. Umrl je 30. julija 1952 v Ljubljani. Ivan Zajec, se je rodil v družini kiparja F.K. Zajca materi Josipini rojeni Walland. Po materini smrti (1870) je bil v reji pri teti Josipini Šepic na Igu. V rojstnem mestu je obiskoval ljudsko šolo (1876–1882) in 2 leti večerni vajeniški gradbeni tečaj na realki in se obenem učil kiparstva pri očetu. Šolanje je moral prekiniti, ker je oče obubožal, po njegovi smrti (1888) pa je z denarno podporo sorodnice Josipine Hočevar iz Krškega odšel na Dunaj. Tu je v šolskem letu 1888/1889 obiskoval obrtno šolo in na akademiji študiral kiparstvo: splošni kiparski oddelek (1889-1893) ter specialno kiparsko šolo (1893-1896). Bil je med najboljšimi učenci. Temeljito se je priučil tudi poklicnim veščinam (klesanje, vlivanje, cizeliranje), s katerimi se je spoznal že v Ljubljani. Za nadarjenost je prejel priznanja že na akademiji, med drugimi Fügerjevo medaljo za plastiko Prestrašeni satir (1894), ter leta 1896 še klasicistično, a realistično oblikovano skupino Adam in Eva. Svojemu vzorniku Michelangelu se je poklonil z marmornim kipom Vezalka sandal. Po končanem študiju je dve leti delal na Dunaju v ateljeju kiparja T. Friedla, vmes prebil pol leta v Münchnu, se seznanil z A. Ažbetom in obiskoval muzeje, predvsem bogate gliptoteke, kjer se je srečal z »grandioznimi« mojstrovinami antičnega in renesančnega kiparstva (Michelangelo in drugi). Leta 1899 je potoval v Italijo in istega leta odprl atelje na Dunaju, v katerem je izdeloval pretežno naročila »umetno obrtnega značaja« (stavbna plastika), a ustvaril tudi nekaj pomembnejših del z alegorično, mitološko in žanrsko vsebino. Med bivanjem v Parizu (1906-1909) je obiskal London (1906) in ZDA (1907). Ko se je 1909 vrnil v Ljubljano, ni imel ustreznih pogojev za delo, zato se je 1912 preselil v Trst in 1913 v Rim, kjer je risal za arheologe, kopiral v vatikanskih muzejih in leta 1913 nekaj

Kamra.si, 12. julij 2019 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 18. julija 2019, ob 17. uri vabi na pogovor z Zvonkom Pukšičem. »Ljudje kot vrsta trenutno s svojim planetom, z Naravo, katere delček smo sami, ravnamo dokaj neodgovorno.  In čeprav se nam kot posamezniku zdi, da nimamo moči narediti nekih velikih premikov glede tega, lahko ob podrobnejšem premisleku ugotovimo, da to ne drži.« (Zvonko Pukšič) *V primeru slabe vremenske napovedi za četrtek, 11. 7., bomo zamenjali termina in bo predavanje Zvonka Pukšiča 11. julija, ogled zeliščne njive pa naslednji četrtek, 18. 7. 2019.

Kamra.si, 5. julij 2019 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 11. julija 2019, ob 17. uri vabi na ogled Iztokovih ekoloških zeliščnih njiv. Obiskali bomo Iztokove ekološke zeliščne njive v Čukovi grabi, kjer bomo spoznali gojenje zelišč, njihovo uporabnost in zdravilno vrednost ter spoznali delo zeliščarja v naravnem okolju zelene Prlekije. Dobimo se ob 17. uri na parkirišču za mladinskim hostlom in novo tržnico. *V primeru slabe vremenske napovedi za četrtek, 11. 7., bomo zamenjali termina in bo predavanje  Zvonka Pukšiča 11. julija, ogled zeliščne njive pa naslednji četrtek, 18. 7. 2019.  

Kamra.si, 4. julij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. julija 1897 se je na Planini pri Sevnici rodila Ana Wambrechtsamer (tudi Anna Wambrechtsamer ali Ana Wambrechtsammer), nemško-slovenska pisateljica.  Umrla je 4. avgusta 1933 v Gradcu. Ana se je rodila kot drugi otrok trgovcu in posestniku Friedrichu Wambrechtsamerju, ki je izviral iz stare celjske meščanske družine, in Mariji, rojeni Rožanc, hčerki bančnega uradnika iz okolice Celja. V zgodnjih otroških letih se je srečevala z nemščino in pretežno tudi s slovenščino, ki so jo govorili hlapci na domačen posestvu oz. širša kmečka okolica. Leta 1903 je začela obiskovati šolo na Planini, v letu 1908 pa je odšla v meščansko šolo v Celje, kjer je spoznala nacionalne napetosti med nemško in slovensko govorečimi prebivalci mesta in okolice. Naslednje leto je družina prodala posest na Planini in se preselila v Studence pri Mariboru. Leta 1913 je zbolela za hudo obliko pljučnice in opustila šolanje na učiteljišču v Mariboru. V letu 1914 ji je umrl oče. Mati je bila upravnica pošte v Studencih in tudi Ana je leta 1915 začela obiskovati tečaj za poštno uslužbenko. Kot pripravnica je bila dodeljena materi in tu delala do leta 1919. Po propadu monarhije sta Wambrechtsamerjevi nadaljevali službeno pot v St. Lambrechtu (Zg. Štajerska), po materini upokojitvi je Ana vodila tamkajšnjo pošto. S pomočjo knjig iz bližnjega samostana si je ustvarila obsežno znanje ter pridobila mnogo inspiracij za svoja literarna in zgodovinska dela. Leta 1920 jo je pot prvič zanesla na Dunaj, ki jo je tako prevzel, da je začela razmišljati o opustitvi starega poklica. Najprej je bila premeščena v Frauental pri Lassnitzu, nato pa v Liebenau pri Gradcu. 1922 se je poročila z dvajset let starejšim višjim poštnim uradnikom Hansom Sigmundtom. Zakon je razpadel že po dveh letih in Ana ga je v pismih označila kot svojevrstno napako. Po ločitvi se je povsem posvetila pisanju vse do zgodnje smrti. Pokopana je v rojstnem kraju.