Kamra.si, 11. februar 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. februarja 1952 je v Pragi umrl Matija Murko, slovenski literarni zgodovinar, etnolog, slavist in urednik. Rodil se je 10. februarja 1861 v Drstelji.  Matija Murko se je rodil v Drstelji v fari sv. Urbana. Ljudsko šolo je obiskoval doma in na Ptuju. Vse življenje je bil hvaležen, da ga je oče desetletnega vpisal v četrti razred nemške šole na Ptuju, da bi se prej in bolje naučil nemško. Nižjo gimnazijo je obiskoval na Ptuju, višjo pa v Mariboru. Bil je odličen dijak, izvrstno je odgovarjal zlasti pri slovenskem jeziku. Od tretjega razreda naprej se je preživljal popolnoma sam z majhno štipendijo in številnimi inštrukcijami. Leta 1880 je odšel na dunajsko univerzo, kjer je študiral germanistiko in slavistiko. S štipendijo dunajske univerze je leta 1887 odšel v Rusijo, kjer se je študijsko izpopolnjeval. Po vrnitvi iz Rusije je na priporočilo prosvetnega ministra Gautscha postal pri ministru za zunanje zadeve poročevalec o slovanskih listih, kjer se je dodobra seznanil z vsemi slovanskimi jeziki. Leta 1902 je postal redni profesor slovanske filologije in vodja seminarja za slavistiko na univerzi v Gradcu. Nekaj let je bil profesor slavistike v Leipzigu. Odločil se je za novo ustanovljeno stolico za južnoslovanske jezike in književnosti na Karlovi univerzi v Pragi, kjer so ga izvolili v rednega profesorja za jugoslovanske jezike in književnost. Upokojil se je leta 1931. 

Kamra.si, 10. februar 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. februarja 1861 se je v Drstelji rodil Matija Murko, slovenski literarni zgodovinar, etnolog, slavist in urednik. Umrl je 11. februarja 1952 v Pragi.  Matija Murko se je rodil v Drstelji v fari sv. Urbana. Ljudsko šolo je obiskoval doma in na Ptuju. Vse življenje je bil hvaležen, da ga je oče desetletnega vpisal v četrti razred nemške šole na Ptuju, da bi se prej in bolje naučil nemško. Nižjo gimnazijo je obiskoval na Ptuju, višjo pa v Mariboru. Bil je odličen dijak, izvrstno je odgovarjal zlasti pri slovenskem jeziku. Od tretjega razreda naprej se je preživljal popolnoma sam z majhno štipendijo in številnimi inštrukcijami. Leta 1880 je odšel na dunajsko univerzo, kjer je študiral germanistiko in slavistiko. S štipendijo dunajske univerze je leta 1887 odšel v Rusijo, kjer se je študijsko izpopolnjeval. Po vrnitvi iz Rusije je na priporočilo prosvetnega ministra Gautscha postal pri ministru za zunanje zadeve poročevalec o slovanskih listih, kjer se je dodobra seznanil z vsemi slovanskimi jeziki. Leta 1902 je postal redni profesor slovanske filologije in vodja seminarja za slavistiko na univerzi v Gradcu. Nekaj let je bil profesor slavistike v Leipzigu. Odločil se je za novo ustanovljeno stolico za južnoslovanske jezike in književnosti na Karlovi univerzi v Pragi, kjer so ga izvolili v rednega profesorja za jugoslovanske jezike in književnost. Upokojil se je leta 1931. 

Kamra.si, 8. februar 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. februarja 1987 je v Brežicah umrla Savica Zorko, prva upraviteljica Ljudske knjižnice v Brežicah. Rodila se je 9. novembra 1904 v Gorici.  Mladost je preživela v Gorici v Trgovskem domu, ki je bil s svojo lepo dvorano središče in zbirališče goriških Slovencev. Na površini 900 kvadratnih metrov so delovali gospodarski obrati, kulturne in športne ustanove. Del stavbe je bil namenjen sodobno opremljeni dvorani, v katero so goriški Slovenci zahajali, da bi prisluhnili koncertom, si ogledali gledališke predstave ali zaplesali. V stavbi je gostovalo Pevsko in glasbeno društvo, ki je skrbelo za glasbeno šolo in prirejalo številne koncerte. V nizkem pritličju je deloval Goriški Sokol, ki je imel na razpolago telovadnico, garderobo, sanitarije in shrambo za orodje. Tudi Narodna prosveta se je preselila s svojo knjižnico v komaj zgrajeno stavbo. Pritlični prostori so služili poslovni dejavnosti, kjer so delovale trgovine (npr. trgovini z blagom Pregrad & Černetič in Hedžet & Koritnik), kasneje še knjigarna znanega založnika, književnika in tiskarja Andreja Gabrščka. Tudi Savičin oče Vinko Šuligoj je bil duša narodnega življenja in čislan pevec. Vse to so gotovo dejavniki, ki so vplivali na Savičina raznovrstna in mnogotera udejstvovanja – tako v kulturi kot drugje.