Kamra.si, 11. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. aprila 1896 je v Žalcu umrl Janez Hausenbichler, savinjski hmeljar in politik. Rodil se je 13. decembra 1838 v Žalcu.  Janezov oče je bil sin premožnejših staršev iz Šempetra v Savinjski dolini, ki so poroki z manj premožno hčerko Marijo žalskega tržana Šentaka nasprotovali, zato sta si mladoporočenca svoj dom ustvarila v Žalcu. V zakonu so se mu rodile tri hčere in sin Janez, ki je bil kot edini sin deležen še posebne skrbi staršev. Janez Hausenbichler je ljudsko šolo obiskoval v Žalcu ter končal še dva razreda takratne glavne šole v Celju. Izučil se je medičarske obrti in se štiri leta izpopolnjeval v tujini.Po smrti očeta se je vrnil domov, kjer je upravljal posestvo in odprl medičarsko obrt. Po poroki s Celjanko Elizo Zmrzlikar sta odprla še gostilno, ki je kmalu zaslovela prek meja domače doline. Njegova gostilna je postala zbirališče narodnjakov iz vse Slovenije. Bil je organizator II. Slovenskega tabora v Žalcu 6.9.1868. Pri Hausenbichlerjevih so izoblikovali zapisnik in zbirali podpise za taborski proglas. Leto kasneje je pod njegovim vodstvom začela delovati v njegovi gostilni prva čitalnica v Savinjski dolini, za katero je sam kupoval slovenske časopise. Pomagal je ustanavljati razna društva. Leta 1876 je ustanovil trško sirotišnico na Grabnu, leta 1880 pa žalsko požarno brambo in bil dolga leta njen načelnik. 

Kamra.si, 4. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. aprila 1853 je v Dobriši vasi pri Žalcu umrla Fanny Haussmann, prva slovenska pesnica nemškega rodu.  Fanny Haussmann, s polnim imenom Franziska Maria Elisabeth Haussmann, se je rodila 16. aprila 1818 v avstrijskem mestu Bruck an der Mur očetu Josephu Ludwigu Haussmannu (1794–2. 3. 1856) in materi Elise Haussmann, rojeni Pretterhofer (?–19. 6. 1830). Šolala se je verjetno doma in na Dunaju. Pri dvanajstih letih ji je umrla mati, kar je na njej pustilo velik pečat. Leta 1835 sta se z očetom preselila v dvorec Novo Celje. Podrobnosti iz njenega življenja poznamo predvsem po ohranjenih pismih njenega učitelja Tomaža Dernjača, ki jo je učil slovenščino, ko je v letih 1846–1848 služboval v Žalcu. Takrat si je dopisoval s prav tako žalskim učiteljem Franom Kocbekom. Fanny naj bi govorila francosko in angleško, poleg tega pa je bila »po svoji vzgoji prave angleške nravi«, zelo urejena in redoljubna. Dernjač je v nekem pismu tudi napisal, da kot njen učitelj slovenščine ve, »da je bila ona slovenskega jezika velika prijateljica«.    Zelo je ljubila očeta, za materjo pa je dolgo žalovala. Kmalu po prihodu v Novo Celje je vzljubila slovenske pesmi. Najprej verjetno tiste, ki so jih prepevali v petrovški cerkvi, pozneje pa predvsem Prešernove.   V letih 1843–1847 je bil upravnik dvorca Novo Celje V. J. Dunder, ljubitelj slovanskega naroda, saj je na Dunaju izdajal dela v slovanskih jezikih, raziskoval pa je tudi literarno zgodovino slovanskih narodov. Fanny se je v pogovorih z njim verjetno začela zanimati za slovanske jezike, predvsem slovenski jezik in slovensko literaturo. Pri pouku naj bi uporabljala Murkovo knjigo Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche (1832), ki ji je pomagala pri prevajanju Prešernovih pesmi Povodni mož in Slovo od mladosti v nemščino.   Dunder se je po izdaji knjige Stiriens Eden (1847) vrnil na Dunaj, kjer je spremljal revolucionarne dogodke leta 1848 ter pozneje o tem izdal dokumentarno

Kamra.si, 3. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. aprila 1900 se je v Čadramu pri Slovenskih Konjicah rodila Anica Černej, slovenska pedagoginja, pisateljica in pesnica. Umrla je 3. maja 1944 v Neubrandenburgu.  Rojena je bila v učiteljski družini, zato se je pogosto selila. Njeno šolanje se je začelo v Grižah leta 1905, ko je bila stara komaj pet let. Po končanem osnovnem šolanju je odšla v Maribor (1915), kjer je obiskovala žensko učiteljišče šolskih sester. Po končanem učiteljišču (1919) se je vrnila najprej v Griže, kjer je na tamkajšnji šoli dobila prvo službo. Že leto kasneje pa se je preselila v Celje.Želja po nadaljnjem šolanju jo je leta 1924 pripeljala na Višjo pedagoško šolo v Zagreb, kjer se je v dveh letih usposobila za poučevanje matematike, fizike in kemije na meščanskih šolah. Po vrnitvi v Slovenijo jo je pot najprej vodila v Ormož in nato Maribor, kjer je poučevala omenjene predmete. Ponovno je odšla na šolanje v Zagreb, kjer je leta 1930 diplomirala iz pedagogike, psihologije in matematike.Kot profesorica je svojo delovno pot nadaljevala najprej na meščanski šoli v Ljubljani v Mostah (do 1937), nato pa do usodnega leta 1943 na ljubljanskem učiteljišču.Čeprav Ljubljane nikoli ni vzela za svojo, je bilo ljubljansko obdobje njeno najplodnejše, saj je v tem času izdala vsa svoja knjižna dela in napisala večino strokovnih razprav.