Novice

arhivi

5. novembra 1948 je v Domžalah umrl Franc Bernik, duhovnik, pisatelj in skladatelj

Kamra.si, 5. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. novembra 1948 je v Domžalah umrl  Franc Bernik, duhovnik, pisatelj in skladatelj. Rodil se je 28. septembra 1870 v Šentvidu pri Ljubljani. Gimnazijo in bogoslovje je dokončal v Ljubljani in bil 1894 posvečen v duhovnika. Kot župnik je med drugim služboval v Domžalah. Objavil je več spisov in skladb v Cerkvenem glasniku (1893–1901), 14 govorov v Duhovnem pastirju (1918 in 1919), v Škofijskem listu (1907) razpravo Kako snovati in voditi izobraževalna društva in izdal knjige: Spolnuj zapovedi! (dva zvezka, Domžale 1921, 1922); Zgodovina fare Domžale (Domžale 1923); Pri najboljšem prijatelju (Domžale 1924). Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Franc_Bernik Priporočamo tudi:  - https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi139575/ - Franc Bernik (osebni arhiv Vide Bajželj Dolinar)

4. novembra 1952 je umrl Josip Nikolaj Sadnikar, slovenski veterinar in zbiratelj umetnin

Kamra.si, 4. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. novembra 1952 je v Kamniku umrl Josip Nikolaj Sadnikar, slovenski veterinar in zbiratelj umetnin.  Rodil se je 5. decembra 1863 v Ljubljani. Po končani ljudski šoli je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani. Leta 1882 je odšel na Dunaj na Visoko šolo za veterino (en), kjer je leta 1886 diplomiral. Po študiju se je tu izpopolnjeval tudi iz mikrobiologije, serologije (en) in higiene mleka. Po zaključenem izpopolnjevanju se je kot mlad veterinar vrnil in po krajših službah v Ljubljani (1886), Radovljici (1887) in Črnomlju (1887-1889) prišel 1889 v Kamnik. Vse do upokojitve 1926 je deloval kot okrajni veterinar in veterinarski inšpektor. V kamniškem okraju je organiziral veterinarsko službo, uredil higiensko službo in v Krtini pri Domžalah zgradil živalsko grobišče.

3. novembra 1943 je v Auschwitzu umrla Tončka Čeč, slovenska komunistka, partizanka, prvoborka in narodna herojinja

Kamra.si, 3. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. novembra 1943 je v Auschwitzu umrla Tončka Čeč, slovenska komunistka, partizanka, prvoborka in narodna herojinja. Rodila se je 10. maja 1896 v Trbovljah.  Rojena je bila v rudarski družini v Trbovljah. Po končani osnovni šoli se je vpisala na administrativni tečaj, po prvi svetovni vojni pa se je zaposlila pri trboveljskih delavskih organizacijah in sodelovala v delavski kulturi.

3. novembra 1970 je v Denverju (Kolorado, ZDA) umrl Peter II. Karađorđević, jugoslovanski kralj

Kamra.si, 3. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. novembra 1970 je v Denverju (Kolorado, ZDA) umrl Peter II. Karađorđević, jugoslovanski kralj. Rodil se je 6. septembra 1923. Bil je sin kralja Aleksandra I., ki je bil ubit v atentatu leta 1934. Ker je bil tedaj še mladoleten, je v skladu s kraljevo oporoko oblast do njegove polnoletnosti prevzelo kraljevo namestništvo pod vodstvom kneza Pavla Karađorđevića.  Kralj je postal 27. marca 1941, ko so ga pučisti generala Dušana Simovića oklicali za polnoletnega. Ob napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 se je z vlado umaknil v Kairo in nato v London. Namesto njega so odločali srbski politiki v emigrantski vladi. Leta 1943 mu je AVNOJ prepovedal vrnitev v domovino do ljudske odločitve po vojni. 29. novembra 1945 je Ustavodajna skupščina Demokratične federativne Jugoslavije odpravila monarhijo in mu odvzela vse vladarske pravice.  

2. novembra 1766 se je rodil grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz, avstrijski feldmaršal

Kamra.si, 2. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. novembra 1766 se je na gradu Třebnice (Češka) rodil grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz, avstrijski feldmaršal češkega rodu. Umrl je 5. januarja 1858 v Milanu.  Rodil se je v češki plemiški družini in že kot otrok kmalu ostal brez staršev. Do svoje smrti ga je vzgajal ded, po njegovi smrti pa je Josef odšel na Dunaj, kjer je začel obiskovati Terezijansko akademijo. Leta 1785 je vstopil v avstrijsko vojsko kot kadet, leta 1787 pa je dobil čin poročnika kirasirjev. Radetzky se je leta 1797 poročil s tržiško grofico Frančiško Romano von Strassoldo - Grafenberg, v zakonu se jima je rodilo osem otrok. Med letoma 1807 in 1819 je občasno živel na gradu Neuhaus v Tržiču, ki ga je skupaj s posestvom kupil od svoje tašče. Njegovi finančni in moralni pomoči mestu so se prebivalci oddolžili tudi s panoramsko pešpotjo imenovano »Radetzkyjeva pot«. Nazadnje je Tržič obiskal 25. septembra 1852. V letu 1852 je ostareli maršal od cesarja Franca Jožefa v dosmrtno uporabo prejel Tivolski grad, ki ga je prenovil, uredil grajski park in ga odprl za javnost. S svojo enoto je začel službovanje v turški vojni, kasneje pa je bil premeščen na območje današnjega Beneluksa. Leta 1795 je sodeloval v bitki na Renu ter kasneje na ozemlju Italije, kjer je sodeloval v bojih proti Napoleonovi vojski. Tam je napredoval in dobil čin majorja. Leta 1799 je imel že čin polkovnika, ko je bil ranjen v bitki pri Marengu. Leta 1801 je bil povišan v viteza, samo štiri leta pozneje pa je dobil čin generalmajorja. Leta 1812 je dobil poveljstvo nad novo ustanovljenim 5. huzarskim polkom. Med letoma 1809 in 1812 je bil tudi poveljnik glavnega štaba oboroženih sil, a je s položaja odstopil, ker ni dobil denarja za reorganizacijo vojske. Leta 1813 je nastopil službo poveljnika štaba pri feldmaršalu Schwarzenbergu in imel veliko vlogo pri oblikovanju taktike za bitko pri Leipzigu. Sodeloval je tudi na dunajskem kongresu. Po kongresu je Radetzky skorajda izginil iz

2. novembra 1939 se je v Kranju rodil Mito Trefalt, igralec, TV voditelj, urednik, in športni reporter

Kamra.si, 2. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. novembra 1939 se je v Kranju rodil Mito Trefalt, igralec, TV voditelj, urednik, in športni reporter. Umrl je 23. avgusta 2016.   Bil je diplomant nekdanje Akademije za gledališče in nekaj časa je nastopal kot igralec v SNG Drama in pri Odru 57. Kot športni reporter je najprej (1959) delal na radiu, kmalu zatem pa še na televiziji. V zgodovino slovenske televizije se je zapisal kot eden prvih športnih reporterjev pri nas, to delo je opravljal od 1960 do 1980. Čeprav se je po letu 1980 nehal ukvarjati s športnimi prenosi in svojo energijo preusmeril v razvedrilni program, so se pod njegovim mentorstvom urili mlajši komentatorji športne redakcije, npr. Ivo Milovanovič, ki ima Mita Trefalta poleg Marka Rožmana za svojega najpomembnejšega vzornika. Milovanovič je leta 2015 v intervjuju za MMC o Trefaltu izjavil: »Mito je bil velik improvizator, dober opazovalec in bogat v besednem zakladu.«

31. oktobra 1889 se je v Štandrežu rodil Andrej Budal, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec in politik

Kamra.si, 31. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. oktobra 1889 se je v Štandrežu rodil Andrej Budal, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec in politik. Umrl je 7. junija 1972 je v Trstu. Rodil se je očetu Josipu in materi Frančiški. Po osnovni šoli v Štandrežu in Gorici je obiskoval klasično gimnazijo v Gorici, potem pa leta 1909 odšel na Dunaj, kjer je študiral romanistiko. Študij je zaključil decembra 1913, vmes pa se je eno poletje izpopolnjeval v Parizu. Poučeval je v Gorici, potem pa je med prvo svetovno vojno kot vojaški uradnik delal v Ljutomeru, Ljubljani, Trstu in Vidmu. Po vojni je delal v Idriji, kjer je spoznal Edvardo Bloudek, s katero sta se poročila in ustvarila družino. V letih, ki so sledila, je poučeval v različnih krajih: v Tolminu, Idriji, Vidmu, Perugi, Benetkah. Po vojni je bil član goriške delegacije na pariški mirovni konferenci, leta 1947 pa je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Trstu (do 1959).  

30. oktobra 1994 je v Preboldu umrl Drago Kumer, pisatelj in učitelj

Kamra.si, 30. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. oktobra 1994 je v Preboldu umrl Drago Kumer, pisatelj in učitelj. Rodil se je 31. oktobra 1926 v Braslovčah. V Braslovčah je končal nižjo srednjo šolo. Zaradi težkih socialnih razmer, v katerih je odraščal, je moral že kmalu oditi od doma in se osamosvojiti. Ko je bil star 18 let, so ga prisilno mobilizirali v nemško vojsko. Kmalu je dezertiral, pobegnil in se spomladi, nekaj dni po osvoboditvi leta 1945, vrnil domov. Takoj po vojni je opravil izpite za pridobitev izobrazbe razrednega učitelja. Vmes je delal v tekstilni tovarni v Preboldu. Z januarjem 1947 je začel poučevati. Najprej v Gornjem Gradu, Solčavi, Grižah in v Preboldu. Vmes se je poročil in dobil dva sinova. Leta 1961 se je zaposlil na podružnični osnovni šoli v Gotovljah, kjer je ravnateljeval in poučeval 23 let, do upokojitve. Ob delu v šoli je vedno našel tudi čas za pisanje. Kljub temu, da so Karlekove prigode njegova edina izdana knjiga, je napisal veliko črtic, povesti, zgodb in drugih literarnih del, ki so v teh letih bogatila strani skoraj vseh slovenskih časopisov, revij in raznih monografij. Veliko njegovih zgodb, povesti, satiričnih in zbadljivih tekstov je bilo objavljenih na radiu Celje in Ljubljana (oddaja Še pomnite tovariši). Poleg pisanja se je ukvarjal tudi z igro in režijo.  Vir: http://www.celjskozasavski.si/osebe/kumer-drago/450/ Prispevala: Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec 

29. oktobra 2019 je v Novi Gorici umrl Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar

Kamra.si, 29. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. oktobra 2019 je v Novi Gorici umrl Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar. Rodil se je 1. maja 1931 v Ajdovščini.  Marijan Brecelj je bil knjižničar, pesnik, bibliograf, leksikograf in izdajatelj. Rodil se je v Ajdovščini, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, nato je odšel na klasično gimnazijo v Gorici, po letu 1947 je šolanje nadaljeval v novoustanovljeni gimnaziji v Šempetru pri Gorici. Že kot dijak se je aktivno udejstvoval v goriškem in novogoriškem kulturnem življenju, predvsem kot literat (Mlada setev, Vesna), a tudi kot urednik (Šestošolec). Po končani gimnaziji je nekaj časa preživel v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko, a je študij opustil in se vrnil na Primorsko. Leta 1954 se je zaposlil v Študijski knjižnici v Novi Gorici in postal njen prvi strokovni delavec. Leta 1956 se je za nekaj mesecev zaposlil v Kopru kot ravnatelj takratne Ljudske knjižnice, se vrnil v novogoriško knjižnico in tam kot vodja študijskega oddelka ostal do leta 1978. Vse do upokojitve leta 1990 je bil nato zaposlen v knjižnici Goriškega muzeja z nazivom častni bibliotekarski sodelavec. Več kot 50 let je skrbel tudi za Škrabčevo knjižnico na Kostanjevici v Novi Gorici, in jo urejal. Bil je zunanji odbornik Društva bibliotekarjev Slovenije in od leta 1962 član uredniškega sveta revije Knjižnica.

29. oktobra 1910 je v Žalcu umrl Simon Kukec, slovenski podjetnik, pivovar in hmeljar

Kamra.si, 29. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. oktobra 1910 je v Žalcu umrl Simon Kukec, slovenski podjetnik, pivovar in hmeljar. Rodil se je 20. oktobra 1838 v Povirju pri Sežani. Po končani osnovni šoli se je zaposlil na železnici. Aktivno vojsko je služil 12 let in dosegel čin narednika. Leta 1869 se je v Trstu poročil z Ano Smolka, s katero sta imela osem otrok. V Trbovljah, kamor so se preselili leta 1880, so vzeli v zakup rudniško restavracijo. Z restavracijo sta Simon in Ana toliko zaslužila, da so se že leta 1887 preselili v Žalec. Nasproti železniške postaje je zgradil hišo, ki je dane poznana kot Kolodvorska restavracija. V Žalcu je Simon Kukec nakupil toliko nasadov hmelja, da je postal veleposestnik. Od vdove Franca Žuža je kupil bivšo pivovarno, ki jo je v letih 1891/92 povečal in povsem moderniziral ter ji dodal lastno sladarno. Avgusta leta 1889 je na dražbi kupil še pivovarno v Laškem. Obe pivovarni je združil in ju imenoval Združene pivovarne Žalec in Laški trg. Pivovarno v Žalcu je vodil sam, v Laškem pa njegov sin Edvard. Simon Kukec je tudi laško pivovarno posodobil, jo povečal in opremil z boljšimi stroji in opremo. Uvedel je strogo delitev dela po oddelkih. V Žalcu je bila pivovarna v tem času edino podjetje, v Laškem pa je bil med več nemškimi podjetniki edini Slovenec. Zaposloval je samo slovenske delavce in nameščence. Kukčevo pivo je bilo znano na Štajerskem, Kranjskem, Hrvaškem, Goriškem, v Istri, Trstu in še kje. Uveljavil je novo vrsto piva - termalno pivo. Za svoje delo je prejel kar nekaj priznanj, in sicer na Obrtni razstavi v Trbovljah leta 1887, na Spodnje-štajerski razstavi v Celju leta 1888 ter na Svetovni razstavi v Parizu leta 1900, kjer mu je priznanje podelila francoska vlada.

Petstoletnica Adama Bohoriča - zbornik povzetkov znanstvenega simpozija

Kamra.si, 28. oktober 2020 ― Le nekaj dni pred državnim praznikom Dan reformacije, ki ga praznujemo 31. oktobra od leta 1992, je Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija kot organizator skupaj s soorganizatorji v poklon prvemu slovenskemu slovničarju in protestantskemu učitelju Adamu Bohoriču (1520-1598) v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota načrtovala znanstveni simpozij Petstoletnica Adama Bohoriča.

28. oktobra 1928 je Radio Ljubljana začel redni program

Kamra.si, 28. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. oktobra 1928 je Radio Ljubljana začel  redni program. Radio Ljubljana je pričel oddajati program 28. 10. 1928, radijska postaja pa je začela delovati že 1. 9. 1928. To je bila tedaj druga radijska postaja v Kraljevini SHS (od 1929 Jugoslaviji) in podlaga za razvoj radia v Sloveniji. Največ zaslug za slovenski radio ima inženir Marij Osana (1880 - 1958), ki je gradil radijsko postajo in jo pomagal opremiti s potrebnimi aparaturami. Oddajnik, ki je bil državna last, so postavili v Domžalah. Tedaj je radio oddajal v hiši na Bleiweisovi cesti. Studio je zgradila in opremila Prosvetna zveza, ki je od Ministrstva za promet, pošto in telegraf za dobo 15 let dobila licenco za oddajanje. Gospodarske naloge je vodil radijski odsek pri Prosvetni zvezi, za program pa je skrbel programski odbor. Odprtje in začetek programa radijske postaje sta se ujemala z desetletnico razpada Avstro-Ogrske in desetletnico ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani. Vodja programa in radijske uprave je bil tedaj France Koblar. Znak ljubljanskega radia je postal glas kukavice. Začetni program je imel tri vsebinske sestavine: narodno-domovinsko, ljudskoprosvetno (izobraževalno) ter umetnostno. Med 1929 in 1941 je izhajal tudi tednik Radio Ljubljana, namenjen širjenju zanimanja za medij in radiofonijo. V času italijanske okupacije je italijanska radijska družba preselila radijski studio na Cankarjevo ulico, nad restavracijo Daj-dam. Domžalski oddajnik je bil uničen. Narodno domovinsko izročilo Radia Ljubljana in svobodoljubno usmeritev sta prevzeli in uveljavljali radijski postaji Kričač in Radio Osvobodilne fronte. Po prihodu partizanskih enot v Ljubljano 9. 5. 1945 se je z rednimi oddajami začel oglašati Radio svobodna Ljubljana  in jih nadaljeval kot Radio Ljubljana kot en program v trajanju do 13 ur. Med tem časom, vse od 1939 do 1952 so na Tavčarjevi 17 (Kolodvorski 1) postopno gradili novo radijsko hišo po načrtih Otona Gasparija in Tomaža Štruklja.  V

Zaprtje arhiva za uporabnike (26. 10. 2020)

ZAC, 26. oktober 2020 ― V skladu z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v RS (Ur. l. RS 152/20), arhivi ne spadamo več med izjeme, pri katerih se omejuje delovanje na prostoru, ki določa enega uporabnika na 20 kvadratnih metrov ter se s tem odlokom začasno od 24. 10. 2020 začasno prepovedujejo vse kulturne […] The post Zaprtje arhiva za uporabnike (26. 10. 2020) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

24. oktobra 1992 je v Novem mestu umrl Severin Šali, pesnik in prevajalec

Kamra.si, 24. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. oktobra 1992 je v Novem mestu umrl Severin Šali, pesnik in prevajalec. Rodil se je 22. oktobra 1911 v Podlisecu pri Dobrniču.   Osnovno šolo je obiskoval v Nemški vasi pri Trebnjem, gimnazijo pa v Varaždinu. Nato je sprva živel in delal na Hrvaškem, odločilno zanj pa je bilo, da je leta 1938 dobil službo v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani, kjer je od prodajalca v knjigarni napredoval v lektorja, knjižnega svetovalca in urednika. Že v času vojne je razvil izredno uredniško dejavnost, s katero se je ukvarjal vse življenje : leta 1943 je izbral in uredil izbor slovenskih ljudskih pesmi Peli so jih mati moja, bil je urednik znane zbirke Slovenčeva knjižnica, knjižne serije Naša knjiga, leta 1959 je prevzel vodstvo Dolenjske založbe v Novem mestu, od leta 1972 do upokojitve leta 1984 pa je bil zaposlen pri Mladinski knjigi v Ljubljani, kjer je bil eden glavnih urednikov (npr. knjižne zbirke Levstikov hram). Izbral in uredil je tudi Liriko slovenskih pesnic (1985).
še novic