Kamra.si, 10. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. novembra 1894 se je v Hruševcu pri Šentjurju rodil Franjo Malgaj, slovenski častnik, pesnik in borec za severno mejo. Umrl je 6. maja 1919 na Tolstem Vrhu pri Ravnah na Koroškem.  Rodil se je kot peti od devetih otrok. Njegov oče mu je kljub borni plači železniškega čuvaja omogočil šolanje na gimnaziji. Oktobra 1914 je bil vpoklican. Končal je šolo za rezervne častnike in se v 87. pehotnem polku bojeval na soški in tirolski fronti. Za ponovno zavzetje postojanke Monte Celebije na Južnem Tirolskem (1916) je bil odlikovan z zlato medaljo za hrabrost in povišan v nadporočnika. Po propadu Avstro-Ogrske se je v Celju pridružil slovenski vojski. Zaradi lakote, izkoriščanja, protivojnega in proti bogataškega razpoloženja se je v Mežiški dolini v začetku novembra 1918 pričelo vsesplošno ropanje. Okoli 2000 delavcev je ustavilo delo in začelo ropati vojaške transporte, trgovine, gostilne in večje kmetije. Narodni svet za Mežiško dolino je zaprosil celjsko garnizijo za vojaško pomoč. 6. novembra 1918 je Malgaj zbral oddelek prostovoljcev in odšel z njimi na Koroško. V dveh dneh je oddelku uspelo obvladati kaotično stanje v Mežiški dolini. Malgajeva četa se je povečala na sedemdeset prostovoljcev in 23. novembra vkorakala v Pliberk, 30. novembra pa v Velikovec. Dan kasneje pa so ubranili še napad močnejših avstrijskih sil iz Celovca. V letih 1918–1919 je v Velikovcu izdajal list Jugoslovenski Korotan. Po ukazu Narodne vlade so ga poslali z bojišča v Guštanj (Ravne na Koroškem) z nalogo, da osnuje nekakšno vojaško okrožje. Med avstrijsko ofenzivo maja 1919 je pri Tolstem vrhu nameraval s četo ustaviti sovražnika, vendar naj bi se ponesrečil z ročno bombo. Posmrtno je bil odlikovan z redom Karađorđeve zvezde. Na mestu, kjer je padel, je bil leta 1924 odkrit spomenik; 1941 so ga nemške oblasti podrle, po vojni pa je bil obnovljen in leta 2010 prestavljen na ustreznejšo lokacijo. Malgajev pogum in značaj je popisal Prežihov Voranc v roma

Kamra.si, 7. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. novembra 1867 se je v Varšavi rodila Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka. Umrla je  4. julija 1934 (Sallanches, Francija). Marie Curie je bila pionirka na področju raziskovanja sevanja, skupaj z Becquerelom in možem kot prva ženska Nobelova nagrajenka za fiziko in osem let kasneje tudi Nobelova nagrajenka za kemijo. Rodila se je v Varšavi in se preselila v Pariz, kjer je na Sorbonni študirala kemijo in fiziko, ter postala prva ženska, ki je tam poučevala. Na Sorbonni je srečala svojega bodočega moža Pierra Curieja, s katerim sta skupaj proučevala radioaktivne snovi in leta 1898 odkrila, da uranova ruda (uranova svetlica) vsebuje neznano snov, ki je bolj radioaktivna od urana, pridobljenega iz nje. Do leta 1898 sta našla edino možno logično razlago za njuno opažanje. Uranova svetlica mora vsebovati neko neznano sestavino in tako je 26. decembra napovedala obstoj nove snovi. Leta 1902 sta po dolgem neprestanem delu in še posebej pri prečiščevanju radijevega klorida odkrila dva nova kemijska elementa; prvega sta po Mariejini rodni Poljski poimenovala polonij, drugega pa zaradi njegove močne radioaktivnosti radij. Za to odkritje in za nadaljnje preučevanje radija je leta 1911 prejela Nobelovo nagrado za kemijo. Curiejeva je poleg Paulinga edina, ki je prejela Nobelovo nagrado za dve različni znanstveni področji. Tudi Bardeen je na primer prejel nagrado dvakrat, vendar obakrat za fiziko.  

Kamra.si, 6. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. novembra 1929 se je v Vodrancih pri Kogu rodil Stanko Čurin, vinogradnik in vinar. Umrl je 6. julija 2017 na Ptuju. Od leta 1936 je obiskoval osnovno šolo na Kogu, od leta 1941, v času okupacije, pa tri leta nemško šolo. Po končani osemletki je opravil še tečaj kmetijske šole na Ptuju. Po koncu vojne je za plačilo opravljal razna kmetijska dela, nekaj let je bil tudi zaposlen, leta 1963 pa se je začel ukvarjati z vinogradništvom. Kupil je vinograd in leta 1965 zasadil vinsko trto sort šipon, laški rizling, sauvignon in muškat otonel. V naslednjih letih je sadil in prideloval še ranino, beli in sivi pinot, tako je imel leta 1971 že okrog 10 hektarjev vinogradov. Vina je prodajal po vsej nekdanji Jugoslaviji, izvažal pa jih je tudi v tujino. Vinogradniška kmetija Čurin se je leta 1986 preimenovala v Vinogradništvo in kletarstvo Čurin – Prapotnik. Leta 1998 so zaščitili svojo blagovno znamko Čurin, ki je postala zaščitni znak njihovih vin. 

Kamra.si, 5. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. novembra 1948 je v Domžalah umrl  Franc Bernik, duhovnik, pisatelj in skladatelj. Rodil se je 28. septembra 1870 v Šentvidu pri Ljubljani. Gimnazijo in bogoslovje je dokončal v Ljubljani in bil 1894 posvečen v duhovnika. Kot župnik je med drugim služboval v Domžalah. Objavil je več spisov in skladb v Cerkvenem glasniku (1893–1901), 14 govorov v Duhovnem pastirju (1918 in 1919), v Škofijskem listu (1907) razpravo Kako snovati in voditi izobraževalna društva in izdal knjige: Spolnuj zapovedi! (dva zvezka, Domžale 1921, 1922); Zgodovina fare Domžale (Domžale 1923); Pri najboljšem prijatelju (Domžale 1924). Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Franc_Bernik Priporočamo tudi:  - https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi139575/ - Franc Bernik (osebni arhiv Vide Bajželj Dolinar)

Kamra.si, 4. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. novembra 1952 je v Kamniku umrl Josip Nikolaj Sadnikar, slovenski veterinar in zbiratelj umetnin.  Rodil se je 5. decembra 1863 v Ljubljani. Po končani ljudski šoli je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani. Leta 1882 je odšel na Dunaj na Visoko šolo za veterino (en), kjer je leta 1886 diplomiral. Po študiju se je tu izpopolnjeval tudi iz mikrobiologije, serologije (en) in higiene mleka. Po zaključenem izpopolnjevanju se je kot mlad veterinar vrnil in po krajših službah v Ljubljani (1886), Radovljici (1887) in Črnomlju (1887-1889) prišel 1889 v Kamnik. Vse do upokojitve 1926 je deloval kot okrajni veterinar in veterinarski inšpektor. V kamniškem okraju je organiziral veterinarsko službo, uredil higiensko službo in v Krtini pri Domžalah zgradil živalsko grobišče.

Kamra.si, 3. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. novembra 1970 je v Denverju (Kolorado, ZDA) umrl Peter II. Karađorđević, jugoslovanski kralj. Rodil se je 6. septembra 1923. Bil je sin kralja Aleksandra I., ki je bil ubit v atentatu leta 1934. Ker je bil tedaj še mladoleten, je v skladu s kraljevo oporoko oblast do njegove polnoletnosti prevzelo kraljevo namestništvo pod vodstvom kneza Pavla Karađorđevića.  Kralj je postal 27. marca 1941, ko so ga pučisti generala Dušana Simovića oklicali za polnoletnega. Ob napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 se je z vlado umaknil v Kairo in nato v London. Namesto njega so odločali srbski politiki v emigrantski vladi. Leta 1943 mu je AVNOJ prepovedal vrnitev v domovino do ljudske odločitve po vojni. 29. novembra 1945 je Ustavodajna skupščina Demokratične federativne Jugoslavije odpravila monarhijo in mu odvzela vse vladarske pravice.  

Kamra.si, 2. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. novembra 1766 se je na gradu Třebnice (Češka) rodil grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz, avstrijski feldmaršal češkega rodu. Umrl je 5. januarja 1858 v Milanu.  Rodil se je v češki plemiški družini in že kot otrok kmalu ostal brez staršev. Do svoje smrti ga je vzgajal ded, po njegovi smrti pa je Josef odšel na Dunaj, kjer je začel obiskovati Terezijansko akademijo. Leta 1785 je vstopil v avstrijsko vojsko kot kadet, leta 1787 pa je dobil čin poročnika kirasirjev. Radetzky se je leta 1797 poročil s tržiško grofico Frančiško Romano von Strassoldo - Grafenberg, v zakonu se jima je rodilo osem otrok. Med letoma 1807 in 1819 je občasno živel na gradu Neuhaus v Tržiču, ki ga je skupaj s posestvom kupil od svoje tašče. Njegovi finančni in moralni pomoči mestu so se prebivalci oddolžili tudi s panoramsko pešpotjo imenovano »Radetzkyjeva pot«. Nazadnje je Tržič obiskal 25. septembra 1852. V letu 1852 je ostareli maršal od cesarja Franca Jožefa v dosmrtno uporabo prejel Tivolski grad, ki ga je prenovil, uredil grajski park in ga odprl za javnost. S svojo enoto je začel službovanje v turški vojni, kasneje pa je bil premeščen na območje današnjega Beneluksa. Leta 1795 je sodeloval v bitki na Renu ter kasneje na ozemlju Italije, kjer je sodeloval v bojih proti Napoleonovi vojski. Tam je napredoval in dobil čin majorja. Leta 1799 je imel že čin polkovnika, ko je bil ranjen v bitki pri Marengu. Leta 1801 je bil povišan v viteza, samo štiri leta pozneje pa je dobil čin generalmajorja. Leta 1812 je dobil poveljstvo nad novo ustanovljenim 5. huzarskim polkom. Med letoma 1809 in 1812 je bil tudi poveljnik glavnega štaba oboroženih sil, a je s položaja odstopil, ker ni dobil denarja za reorganizacijo vojske. Leta 1813 je nastopil službo poveljnika štaba pri feldmaršalu Schwarzenbergu in imel veliko vlogo pri oblikovanju taktike za bitko pri Leipzigu. Sodeloval je tudi na dunajskem kongresu. Po kongresu je Radetzky skorajda izginil iz

Kamra.si, 2. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. novembra 1939 se je v Kranju rodil Mito Trefalt, igralec, TV voditelj, urednik, in športni reporter. Umrl je 23. avgusta 2016.   Bil je diplomant nekdanje Akademije za gledališče in nekaj časa je nastopal kot igralec v SNG Drama in pri Odru 57. Kot športni reporter je najprej (1959) delal na radiu, kmalu zatem pa še na televiziji. V zgodovino slovenske televizije se je zapisal kot eden prvih športnih reporterjev pri nas, to delo je opravljal od 1960 do 1980. Čeprav se je po letu 1980 nehal ukvarjati s športnimi prenosi in svojo energijo preusmeril v razvedrilni program, so se pod njegovim mentorstvom urili mlajši komentatorji športne redakcije, npr. Ivo Milovanovič, ki ima Mita Trefalta poleg Marka Rožmana za svojega najpomembnejšega vzornika. Milovanovič je leta 2015 v intervjuju za MMC o Trefaltu izjavil: »Mito je bil velik improvizator, dober opazovalec in bogat v besednem zakladu.«

Kamra.si, 31. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. oktobra 1889 se je v Štandrežu rodil Andrej Budal, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec in politik. Umrl je 7. junija 1972 je v Trstu. Rodil se je očetu Josipu in materi Frančiški. Po osnovni šoli v Štandrežu in Gorici je obiskoval klasično gimnazijo v Gorici, potem pa leta 1909 odšel na Dunaj, kjer je študiral romanistiko. Študij je zaključil decembra 1913, vmes pa se je eno poletje izpopolnjeval v Parizu. Poučeval je v Gorici, potem pa je med prvo svetovno vojno kot vojaški uradnik delal v Ljutomeru, Ljubljani, Trstu in Vidmu. Po vojni je delal v Idriji, kjer je spoznal Edvardo Bloudek, s katero sta se poročila in ustvarila družino. V letih, ki so sledila, je poučeval v različnih krajih: v Tolminu, Idriji, Vidmu, Perugi, Benetkah. Po vojni je bil član goriške delegacije na pariški mirovni konferenci, leta 1947 pa je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Trstu (do 1959).