4. marca 1947 se na Ravnah na Koroškem rodil Jožef Lečnik, športnik in odbojkarski sodnik

Kamra.si, 4. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. marca 1947 se na Ravnah na Koroškem rodil Jožef Lečnik, športnik in odbojkarski sodnik. Umrl je 14. oktobra 2010 na Ravnah na Koroškem. Mednarodni odbojkarski sodnik Jožef Lečnik se je rodil leta 1947 na Ravnah na Koroškem in bil v mladostnih letih nogometaš Fužinarja in odbojkar Mislinje. Izšolal se je za strojnega kovača, se zaposlil v Železarni Ravne, leta 1969 pa končal še kovinarsko delovodsko šolo. Istega leta je spoznal bodočo ženo Danico iz Kaknja, ki je bila na obisku pri bratu na Ravnah, in leta 1970 se je z njo preselil v Bosno. Na njegovo pobudo so leta 1974, ko je končal srednjo strojno tehniško šolo, v Kaknju ustanovili odbojkarski klub Partizan in Lečnik je postal prvi trener ekipe. Ker ga je mikalo tudi sojenje, je maja 1974 opravil sodniški izpit, izpit za državnega sodnika štiri leta kasneje, 1983 pa v Sofiji še izpit za mednarodnega sodnika. Naziv sodnik svetovne odbojkarske zveze je nosil od leta 1994 do 1998. Zaradi vojne v Bosni se je z družino preselil v Slovenijo leta 1992. Jožef Lečnik je bil sodnik 27 let. V tem času je sodil 1.199 tekem, od tega 942 na ozemlju nekdanje Jugoslavije, največkrat, kar 122-krat, v Mariboru, 241 mednarodnih tekem, 14 tekem v deželni ligi na avstrijskem Koroškem in dve uradni tekmi obsojencem v zaporu v Londonu. Sodil je na petih balkanskih igrah, univerzijadi, na dveh evropskih prvenstvih, na štirih svetovnih prvenstvih, na dveh finalnih turnirjih svetovne lige, na treh evropskih super pokalih in na ameriškem pokalu. Zadnjo tekmo je sodil 30. oktobra leta 2001 v dvorani Tabor v Mariboru.  V sodniških krogih je bil izjemno čislan in ni naključje, da je bil eden od osmih pridruženih članov evropske sodniške organizacije. Kot delegat se je uveljavil na tekmah doma in v tujini, kjer je skrbel tudi za izobraževanje mlajših sodnikov. Z njegovo prehitro smrtjo je slovenski odbojkarski šport je ostal brez enega svojih najvidnejših predstavnikov. Vir: https://www.obrazislovenski

4. marca 1928 je v Zagrebu umrl Fran Serafin Vilhar (Kalski), slovenski skladatelj, pianist, orglar in zborovodja

Kamra.si, 4. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. marca 1928 je v Zagrebu umrl Fran Serafin Vilhar (Kalski), slovenski skladatelj, pianist, orglar in zborovodja.  Rodil se je 5. januarja 1852 v Senožečah. Fran Serafin Vilhar je bil rojen 5. januarja leta 1852 kot šesti med devetimi otroki Miroslava Vilharja in njegove žene Josipine Dejak. Večino svoje mladosti je preživel na očetovem gradu Kalec pri vasi Zagorje na Pivškem. Razen nekaj let se je šolal pretežno doma ob pomoči domačih učiteljev, izpite pa je polagal na gimnaziji v Trstu. 

Dan Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto

Kamra.si, 1. marec 2021 ― Prisrčno vabljeni, da praznujete z nami. BREZPLAČNI VPIS V KNJIŽNICO Še niste član naše knjižnice? V ponedeljek, 1. marca, podarjamo brezplačni prvi vpis v knjižnico. Vpišite se preko spleta ali obiščite vam najbližjo enoto naše knjižnice. 15.00 – Odkrivamo skrite kotičke knjižniceVirtualni sprehod po knjižnici igralca Janeza Cesarja Bi radi izvedeli več o žlahtnem komedijantu, dolenjskem rojaku, igralcu SNG Drame in Prešernovem nagrajencu Janezu Cesarju? Pojdite z nami na kratek virtualni ogled njegove spominske sobe in osebne knjižnice, ki je skupaj z ostalo njegovo zapuščino v novomeški knjižnici na sodoben način na voljo tako uporabnikom kot tudi obiskovalcem kulturnih znamenitosti Novega mesta in Dolenjske. Dobimo se na FB strani Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. 17.00 – Spletna predstavitev knjigeFeri Lainšček: Kurji pastir Prejemnik številnih književnih nagrad in Prešernov nagrajenec Feri Lainšček z romanom Kurji pastir odstira dolgo potlačene spomine in doživeto piše o dogodkih iz zgodnjega otroštva. Z njim se bo pogovarjala Carmen L. Oven. Vabljeni, da si dogodek ogledate v živo na YouTube kanalu Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. 19.00 – Svetlobna projekcija na pročelju knjižniceNovomeška knjižnica med preteklostjo in prihodnostjo Mapirana svetlobna video projekcija, ki jo je zasnoval Tomaž Grdin, orisuje pomembnejše mejnike razvoja objekta novomeške knjižnice skozi čas. Na ogled bo od 19. ure na pročelju knjižnice pri vhodu na Oddelek za mladino.

1. marca 1898 je umrla Luiza Pesjak (tudi Lujiza Pesjakova), slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka.

Kamra.si, 1. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. marca 1898 je umrla Luiza Pesjak (tudi Lujiza  Pesjakova), slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka. Rodila se je 12. junija 1828.  Šolala se je v zasebnem Fröhlichovem zavodu, v katerem je bila poleg dekliške vzgoje deležna tudi izobraževanja v romanskih jezikih in pravega pouka v pesništvu. Bila je izobražena, tako splošno kot tudi na področju literature. Kot najstarejši otrok odvetnika dr. Blaža Crobatha in matere Poljakinje je spoznala vse vidnejše može tedanje slovenske družbe, med njimi tudi Franceta Prešerena, ki je nekaj časa delal pri njenem očetu.

Poltergeist ali predstava za sosede?

Arhiv RS, 1. marec 2021 ― Čeprav sega vera v vračanje duš pokojnih še v poganske čase in je ostala v ljudskem spominu do danes, pa v arhivskem gradivu zapisi o tovrstnih dogodkih niso prav pogosti. Zanimivo poročilo uradnika okrajnega komisariata v Senožečah iz februarja 1842 pa nam razkriva, kako so po hitrem postopku izgnali »duha« iz hiše Nikolaja Dolesa.
SCCA-Ljubljana, Mila Peršin - Back2Back: Mila Peršin (2021) Dokumentarni video/ Projekcija

SCCA-Ljubljana, Mila Peršin - Back2Back: Mila Peršin (2021) Dokumentarni video/ Projekcija

DIVA nove pridobitve, 27. februar 2021 ― Program vsebuje 10 kratkih videov iz različnih obdobij slovenske filmske in video produkcije, ki se na različnih nivojih povezujejo in sovpadajo s kratkim filmomTetka Milena. Rdeča nit programa so spomini. Spomini, ki se prevajajo na tisoče različnih načinov, nas preganjajo, včasih celo dušijo, predvsem pa nam pomagajo upravljati s časom. Prav zaradi osebne prepričljivosti in nepretenciozne estetike so ti filmi tankočutne študije, ki pletejo fenomen spominjanja. Prav tako pa...
Novo na Postaji DIVA (2021-02-26)

Novo na Postaji DIVA (2021-02-26)

DIVA video arhiv, 27. februar 2021 ― Tatiana Kocmur (1992) je leta 2015 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Leta 2020 je zakljuÄ�ila podiplomski študij slikarstva z magistrskim delomTelesna instalacija - med performansom in objektom. Od leta 2013 razstavlja in performira po razliÄ�nih razstavišÄ�ih po Sloveniji. Predstavila se je v Skopju, Milanu, Bologni in Berlinu. Njena umetniška praksa prehaja med sliko in živo umetnostjo, deluje tudi kot producentka sod...
Tatiana Kocmur, Boštjan Čadež - Kvintesenca (2020) Hibridna umetnost/ Performans

Tatiana Kocmur, Boštjan Čadež - Kvintesenca (2020) Hibridna umetnost/ Performans

DIVA nove pridobitve, 26. februar 2021 ― Kvintesenca je avdio-vizualni performans, ki združuje intermedijsko prakso Boštjana Čadeža in performativno telo Tatiane Kocmur. Telo performerke je pokrito z LED-lučkami, ki se odzovejo na njeno gibanje. Gibanje telesa s pomočjo senzorjev generira sliko in zvok. Niz gibov sestavlja animirano podobo, ki je podprta z video projekcijo. Kvintesenca razpravlja o možnih načinih utelešanja v svetu tehnološkega napredka. Ponuja razmisleke o sodobnem človeku, o njegovi umes...

25. februarja 1951 je v Bukovžlaku pri Celju umrl Henrik Peternel, duhovnik in čebelarski učitelj

Kamra.si, 25. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. februarja 1951 je v Bukovžlaku pri Celju umrl Henrik Peternel, duhovnik in čebelarski učitelj. Rodil se je 24. maja 1875 v Gorici  Henrik Peternel je bil duhovnik, čebelar, čebelarski učitelj in praktik, ki ima velike zasluge za razmah in razvoj čebelarstva ter čebelarske stroke na Štajerskem. Njegova zasluga je tudi razmah čebelarstva v nekdanji občini Teharje, predvsem v Bukovžlaku. Rodil se je v Gorici očetu Slovencu in materi Čehinji, kjer je študiral teologijo in bil leta 1898 posvečen za duhovnika. S čebelarjenjem je začel v kraju Cerkno, kjer je služboval. Na Štajersko je prebežal leta 1917 zaradi slovenske narodne zavesti, pomoči in zavzemanja za človeško ravnanje z ranjenci, tudi italijanskimi vojaki med 1. svetovno vojno na soškem bojišču. Na Štajerskem je opravljal duhovniško službo v Črešnjicah pri Frankolovem. Po upokojitvi leta 1926 se je naselil v Bukovžlaku, kjer je kupil svoje posestvo, uredil čebelnjake in se posvetil čebelarjenju.

24. februarja 1915 se je v Vavti vasi rodil Jože Dular, slovenski pesnik, pisatelj in muzealec

Kamra.si, 24. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. februarja 1915 se je v Vavti vasi rodil Jože Dular, slovenski pesnik, pisatelj in muzealec. Umrl je 31. januarja 2000 v Metliki. Najprej je obiskoval gimnazijo v Novem mestu (od prvega do petega razreda v l. 1925/26 – 1931/32), nato pa v Ljubljani. Na ljubljanski univerzi je študiral slavistiko, romanistiko in primerjalno književnost. Diplomiral je l. 1941. Bil je srednješolski profesor v Ljubljani in v Metliki. V l. 1951–1981 je bil direktor Belokranjskega muzeja v Metliki. Pesmi in prozo je objavljal v različnih listih: Mentorju, Mladiki, Domu in svetu, Žaru, Kresu idr. Izdal je tri pesniške zbirke, dve zbirki novel, več romanov, npr. Krka pa teče naprej, in nekaj strokovnih publikacij, npr. Svetila v Beli krajini, Pomembni Belokranjci. V Dol. listu in strokovnih glasilih je objavil več člankov s področja etnologije. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/dular-joze/Avtor  gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto Priporočamo tudi: Jože Dular (1915–2000)

Literatura v mestu : pogovor o Ivanu Tavčarju (1851-1923)

Kamra.si, 24. februar 2021 ― V letošnjem letu mineva sto sedemdeset (170) let, odkar se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil pisatelj, politik in župan mesta Ljubljane med letoma 1911 in 1921 Ivan Tavčar. O njegovem življenju in delu bomo v torek, 2. marca 2021, ob 18.30 na spletu spregovorili z literarnim zgodovinarjem dr. Miranom Hladnikom z Oddelka za slovenistiko FF UL in s kustosom za novejšo zgodovino dr. Blažem Vurnikom iz Mestnega muzeja Ljubljana. Med drugim nas bodo zanimali podoba Ljubljane v Tavčarjevem času, njegovo županovanje ter zgodovinski roman Izza kongresa. »Ponosni smo bili, da moremo služiti možu, ki ima nevenljive zasluge za našo najboljšo književno umetnost, za kulturni, socialni in gospodarski napredek slovenskega naroda.« (Odlomek iz poslovilnega pisma uradnikov magistrata, junij 1921)  Literarni večer boste lahko spremljali na Facebook strani Mestne knjižnice Ljubljana. Literatura v mestu je cikel treh pogovornih večerov z literarno-domoznansko tematiko. Povezovala jih bo bibliotekarka Erika Marolt iz Slovanske knjižnice, enote Mestne knjižnice Ljubljana.     
Tatiana Kocmur - COLLI 6,66' (2020) Performans/ Video performans

Tatiana Kocmur - COLLI 6,66' (2020) Performans/ Video performans

DIVA nove pridobitve, 23. februar 2021 ― Video je del širšega projekta z naslovom Od 1,5 do COLLI 6,66', ki ga je avtorica ustvarila na umetniški rezidenci med Izolo in Bologno v času epidemije koronavirusa. Predstavljen je bil na mednarodni razstavi Walking through identity v Bologni.Video je editiran posnetek štiriurnega performansa v katerem se umetnica z 'omejenim' telesom odpravi po romarski poti. Avtorica si na telo s selotejpom pritrdi lesene palice, ki ji onemogočajo hojo. Premika se lahko zgol...

23. februarja 1899 se je v Dresdenu rodil Erich Kästner, nemški pisatelj in scenarist.

Kamra.si, 23. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. februarja 1899 se je v Dresdenu rodil Erich Kästner, nemški pisatelj in scenarist. Umrl je 29. julija 1974 v Münchenu.  Kästner spada med najbolj brane mladinske pisatelje. Po tem, ko je v Nemčiji pred drugo svetovno vojno prišla na oblast Hitlerjeva NSDAP, Kästner zaradi svojega socialnega in kritičnega realizma, ni smel več objavljati, njegove knjige pa so celo zažigali. Po vojni je začel spet pisati in se ukvarjati tudi s pisanjem filmskih scenarijev. Med letoma 1957 in 1962 je bil predsednik nemškega PEN kluba. Več https://sl.wikipedia.org/wiki/Erich_K%C3%A4stner  
še novic