Kamra.si, 9. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. aprila 1883 je v Gorici umrl Štefan Kociančič, duhovnik, jezikoslovec, leksikograf, zgodovinar in bibliotekar. Rodil se je 25. decembra 1818 v Vipavi.   Po končani osnovni šoli v domačem kraju je odšel (1829) na gimnazijo v Gorico. Počitnice je preživljal pri bratu, ki je bil vikar na Bukovem. V roke mu je prišla hebrejska slovnica in ta jezik je postal njegov najljubši tuj jezik. Njegov učitelj je bil tudi Valentin Stanič, ki ga je navdušil nad slovenščino. Ob Valentinu Staniču je bil Kociančič začetnik narodnega prebujenja Slovencev na Goriškem. Po končani srednji šoli je stopil v goriško semenišče in bil leta 1841 posvečen v duhovnika. Štiri leta je bil kaplan pri dekanu Josipu Stibielu v Ločniku in po njegovi smrti izdal njegove Pridige in druge slovenske spise (1853). Od leta 1846 naprej je deloval v goriškem bogoslovju. Bil je profesor, zadnja leta ravnatelj, veliko časa pa je posvečal urejanju in skrbi za semeniško knjižnico in jo na novo strokovno uredil. Pripravil je tudi prvi listkovni katalog in napisal navodila za bibliotekarje.

Kamra.si, 9. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. aprila 1854 se je v Milanu rodila Pavlina Pajk, slovenska pesnica in pisateljica. Umrla je 1. junija 1901 v Ljubljani. Rojena je bila v Milanu, kjer je bil oče Josip Doljak sodnik. S soprogo Pavlino (roj. Milharčič) sta imela dva sinova, preživel je le starejši Teodor, in tri hčere, Pavlino, Henrieto in Teodolino. Otroci so zgodaj osiroteli; mati je umrla ob zadnjem porodu, nekaj let zatem je umrl še oče. K sebi jih je sprejel stric Matija Doljak, očetov brat, ki je bil dolga leta solkanski župan, pa tudi med ustanovitelji čitalnice v kraju. V otroštvu slovensko ni znala, doma in tudi pri stricu so govorili italijansko, šolala se je v italijanski šoli v Gorici. S slovenščino se je srečala, ko je bila stara šestnajst let, ob stričevih prijateljih, narodnjakih, med katerimi je bil tudi dr. Karel Lavrič, ki jo je jezika učil, jo zalagal s slovenskimi knjigami in jo tudi pripravljal na deklamacije na prireditvah v čitalnicah v Gorici in Solkanu. Med slovenskimi avtorji je najraje brala Prešerna in Stritarja, med tujimi nemške in italijanske klasike. Njeno prvo besedilo, Prva ljubezen, je objavil časnik Soča, junija 1873, nekaj mesecev kasneje še spis Žena v družini. Prvo pesem, Tvoj spomin, je objavila v literarni reviji Zora leto kasneje. Zorin urednik je bil Janko Pajk, s katerim se je leta 1876 poročila in se preselila v Maribor. Da se je Pajk tako kmalu po smrti prve žene znova poročil, sorodniki prve žene niso dobro sprejeli in so jima finančno in čustveno precej otežili življenje. Dobrih dvajset let sta preživela v tujini. Sprva v Gradcu (dve leti), kjer je mož študiral, potem v Brnu (devet let), kjer je dobil službo, in nazadnje na Dunaju (do leta 1899), domov, tudi v Solkan, so prihajali na počitnice. Zaradi moževe bolezni sta se leta 1899 vrnila: živela sta v Ljubljani, vendar je pisateljica kmalu ovdovela in dve leti za možem umrla tudi sama. Viri navajajo, da ste se jima rodila dva sinova, Milan in Božidar. Bila je p