Kamra.si, 11. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. maja 1912 se je v Gorici rodil Sergej Mašera, slovenski častnik. Umrl je 17. aprila 1941 v Boki Kotorski. Rodil se je v Gorici kot tretji otrok (pred njim brat Marjan in sestra Vida) očetu Francu iz Kobarida in materi Idi iz Tolmina. Ko je bil star tri leta, se je družina pred vojno umaknila najprej na Koroško, potem pa v Ljubljano. Tu je oče dobil zaposlitev kot profesor na realki. Sergej Mašera je v Ljubljani obiskoval osnovno šolo in realko, kjer je maturiral leta 1929. Do tega leta je z bratom in sestro prihajal na počitnice k stricu v Kobarid. Šolanje je nadaljeval na Vojni pomorski akademiji v Dubrovniku in študij končal leta 1932. Po šolanju je bil najprej poročnik korvete na torpedni ladji. Opravil je topniški tečaj in premestili so ga v Komando mornarice v Zemunu. Odpotoval je na Švedsko, kjer naj bi prevzel protiletalske topove, potem pa v Franciji sodeloval pri njihovem montiranju na rušilec Beograd. Pred drugo svetovno vojno je bil premeščen na rušilec Zagreb, imenovan je bil za prvega artilerijskega oficirja. Kmalu za njim je na ta rušilec prišel še Milan Spasić, s katerim sta bila že sošolca. Rušilec Zagreb, pa tudi rušilca Beograd in Dubrovnik, so se v začetku aprila 1941 nahajali v Boki Kotorski. Italijanska letala so ladjevje bombardirala. Kmalu zatem je bila razglašena kapitulacija Kraljevine Jugoslavije. Iz rušilca Zagreb se je izkrcala vsa posadka, le Sergej Mašera in Milan Spasić tega nista storila. Komandant ju je pozval, naj zapustita ladjo, vendar ga nista upoštevala. Ker rušilca nista hotela prepustiti sovražniku, sta sklenila, da ga potopita. Nanj sta namestila eksploziv in skoraj 100 metrov dolga in dobrih 1200 ton težka ladja je 17. aprila 1941 potonila. Oba častnika sta umrla, trupla Sergeja Mašere niso nikoli našli. Za narodnega heroja je bil razglašen leta 1973. Po njem je poimenovan piranski Pomorski muzej. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/masera-sergej/Avtorica gesla: Bred

Kamra.si, 10. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. maja 1843 se je v Ljubljani rodil Janez Krajec, tiskar in založnik. Umrl je 26. septembra 1921 v Novem mestu. Rodil se je 10. maja 1843 v Ljubljani, umrl je 26. sept. 1921 na svojem posestvu na Grmu v Novem mestu. Pokopan je na šmihelskem pokopališču v Novem mestu. Tiskarske obrti se je izučil v tiskarni Eger, nato pa je l. 1870 odšel k takrat najuglednejšemu tiskarju na Slovenskem Jožetu Blazniku. Po Blaznikovi smrti je Krajec postal poslovodja Blaznikove tiskarne, kar je bila za devetindvajsetletnika izjemna čast. Avgusta leta 1876 je na dražbi kupil tiskarno Vincenca Bobna v Novem mestu. Janez Krajec je izjemno zaslužen za razvoj tiskarstva in založništva na Dolenjskem. Njegov prvi založniški projekt je bil ponatis Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, zaradi česar je prejel častno diplomo na svetovni razstavi v Parizu leta 1878. Prijateljeval je z nekoliko starejšim Franom Levstikom, ki je kot podnajemnik bival pri Krajčevih v Ljubljani. Ohranjala sta stike in kasneje razvila prijateljstvo, ki je vplivalo tudi na njegovo založniško dejavnost. Leta 1880 je pričel z izdajanjem prevedenih pravljic Tisoč in ene noči, ki so se izredno dobro prodajale. K njegovim večjim izdajam sodijo tudi povesti za mladino Krištofa Schmida in knjižna zbirka Narodna biblioteka, v kateri je izšlo 58 snopičev izvirnih slovenskih del in prevodov tujih avtorjev. Tiskal je tudi stenske, žepne in praktične koledarje, tiskovine za razne urade in šole ter izvestja (v nemškem jeziku) za novomeško gimnazijo. Natisnil je tudi Malovrhove pesmi (leta 1880) in deli p. Ladislava Hrovata Karmelska bratovščina sv. škapulirja in Mati božja Bistriška. Leta 1885 je po zaslugi Janeza Krajca Dolenjska dobila svoj časnik Dolenjske novice, ki ga je zasnoval kot nepolitični list, izhajale pa so 35 let. 25 let je bil osrednja tiskarska osebnost na Slovenskem, saj je iz njegove tiskarne prišlo 248 monografskih in serijskih publikacij. Leta 1901 je Krajec tiskarno pr