Kamra.si, 30. junij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. junija 1942 se je v Trstu rodil Silvano Sau, novinar, publicist in politik. Umrl je 26. maja 2016 v Izoli.   Oče Giuseppe iz Izole, mati Antonia Rihtar iz Dola pri Kopru, obiskoval je osnovno šolo v Strunjanu in Izoli, srednjo šolo (licej) v Piranu. Nekaj let je študiral v Ljubljani pravo, sprva je delal v zunanjetrgovinskem podjetju v Nabrežini pri Trstu, nato se je leta 1964 zaposlil na Radiu Koper, kjer je sprva vodil kulturne oddaje (Terza pagina), cikluse o jazzu, ameriških protestnih pesmih, imel intervjuje z ustvarjalci umetnosti. Leta 1970 se je zaposlil na TV Koper-Capodistria, kjer je vodil dnevno informativne oddaje, bil časnikar, urednik kulturnega programa, odgovorni urednik in direktor v letih 1982-1990. Strokovna besedila je objavljal v nekaterih osrednjih italijanskih kulturnih revijah, zlasti v strokovnem časopisu za gledališče Sipario, v ljubljanskem Ekranu, v Obali. V času direktorovanja na televiziji je bil tudi dva mandata predsednik Unije Italijanov za Istro in reko, 1982-1986 poslanec v republiški skupščini, od 1986 pa do razpada Jugoslavije 1991 poslanec v zvezni skupščini. Zavzemal se je za kompleksno vlogo italijanske manjšine v političnem in gospodarskem življenju obmejnega območja. Po osamosvojitvi Slovenije je bil podžupan Občine Izola in predsednik Italijanske samoupravne narodne skupnosti Pasquale Besenghi Degli Ughi v Izoli. Sau je vse svoje življenje posvetil novinarstvu. Prav tako pa je sodeloval, urednikoval in soustvaril vrsto publikacij o izolski zgodovini. Bil je namreč odličen poznavalec Izole, tako njene zgodovine kot sedanjosti, hkrati pa je bil ves čas politično angažiran in je na različne načine pripomogel k širjenju izolske kulture in tradicije. Skrbel je za ohranjanje in varstvo posebnih pravic pripadnikov italijanske narodne skupnosti in za zgledno zavzemanje za spoštovanje in širjenje vrednost sožitja in strpnosti. Zaradi vsega naštetega si je v letu 2013 tudi prislužil naziv

Kamra.si, 26. junij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. junija 1883 se je v Šmarcai rodil Peter Naglič, fotograf in tovarnar. Umrl je 28. julija 1959 v Šmarci. Priporočamo tudi: Fotograf in podjetnik Peter Naglič Peter Naglič se je rodil v Šmarci pri Kamniku v družini, ki se je ukvarjala s ščetkarstvom, poklicem, kateremu je tudi sam posvetil življenje. Iz ščetkarske obrti se je postopno razvilo družinsko podjetje, ki ga je vodil njegov oče Jožef Naglič (1859-1922). Mati Marija Peterlin je bila doma iz Preserij pri Radomljah. Po materini strani je bil Naglič bratranec pravnika in športnika Maksa Peterlina. Ljudsko šolo je obiskoval na Homcu med letoma 1890 in 1897, nato se je kot ščetkarski vajenec v obdobju 1898-1901 izučil pri očetu. Kot ščetkarski pomočnik je izkušnje pridobival tudi pri mojstru A. Schmidtu v Gradcu v letih 1911-1914. Čas, ki ga je preživel kot vojak v prvi svetovni vojni je popisal v kombinaciji dnevniških in spominskih zapisov. Mobiliziran je bil že 12. decembra 1914, dne 15. februarja 1915 pa je bil dodeljen 7. lovskemu bataljonu na Vrhniki. Na Vrhniki se je srečal z vsemi težavami vojaškega življenja, med drugim prevelikimi ali premajhnimi oblačili, mrazom, snegom in ušmi. Odhoda na fronto ga je obvarovalo slabo zdravstveno stanje, posledica težkega vojaškega življenja. Maja 1915 je bila njegova enota premeščena na Štajersko, Naglič pa je z nekaj vojaki ostal v Ljubljani za potrebe vojaške službe v mestu. S tem je bila njegova vojaška "kariera" dokončno omejena na opravljanje nalog v zaledju, na fronto pa ni šel. V Ljubljani je opravljal različne naloge: pretovarjal je strelivo in vojaško opremo, opravljal je stražarsko službo na mostu čez Savo, nekaj časa je bil celo v strelskem vodu za izvrševanje smrtnih obsodb. Januarja 1916 je bil premeščen na Ljubljanski grad, v oddelek stražarjev v karantenski postaji za vojne ujetnike. Razlog za premestitev na grad je bilo dobro poznavanje ščetkarske obrti, za katero so usposabljali vojne ujetnike. Dnevniški zapi

Kamra.si, 23. junij 2021 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 1. julija 2021, ob 19. uri vabi na literarni večer s striparjem Borisom Novakom. Boris Novak, domačin, inženir gradbeništva in stripar, prihaja iz Središča ob Dravi in se že več kot dvajset let posveča prav posebnemu likovnemu izražanju - risanju in pisanju stripov. Njegovi stripi so samostojna likovna dela, ki pripovedujejo zgodbo, hkrati pa izdaja stripe tudi v knjižni obliki. S stripom Sloven je leta 2019 na natečaju Naj stripovska izdaja v Sloveniji med več kot 80 izdajami zasedel deseto mesto. Boris tudi slika z oljem na platno ter izdeluje like iz žgane gline. Dogodku se bosta pridružila tudi gosta iz Hrvaške, ki sta skupaj z Novakom ustvarila strip A pod gradom zmaj: Josip Mihalković, likovni pedagog in pisatelj, ter Lea Šprajc, mlada glasbenica, ljubiteljica međimurske kulture.  Z Borisom Novakom, samoukim strip-risarjem, se bo pogovarjala Sandra Janžekovič, umetnostna zgodovinarka. Dogodek bo izpeljan v skladu z veljavnimi ukrepi NIJZ za preprečevanje širjenja bolezni covid-19.

Kamra.si, 23. junij 2021 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 1. julija 2021, ob 19. uri vabi na literarni večer s striparjem Borisom Novakom. Boris Novak je domačin, inženir gradbeništva. Prihaja iz Središča ob Dravi in se že več kot dvajset let posveča prav posebnemu likovnemu izražanju, risanju in pisanju stripov. Njegovi stripi so samostojna likovna dela, ki pripovedujejo zgodbo, hkrati pa izdaja stripe tudi v knjižni obliki. Njegov strip Sloven je leta 2019 v natečaju za Naj stripovsko izdajo, med več kot 80 izdajami, zasedel 10. mesto. Boris tudi slika z oljem na platno ter izdeluje like iz žgane gline. Dogodku se bosta pridružila gosta iz Hrvaške, Josip Mihalković, likovni pedagog in pisatelj ter Lea Šprajc, mlada glasbenica, ljubiteljica međimurske kulture, s katerima so skupaj ustvarili strip A pod gradom zmaj. Z gostom, samoukim strip-risarjem, Borisom Novakom, se bo pogovarjala Sandra Janžekovič, umetnostna zgodovinarka. Dogodek bo izpeljan v skladu z veljavnimi ukrepi NIJZ za preprečevanje širjenja bolezni covid-19.