Kamra.si, 16. oktober ― Se sprašujete, kakšen je pogled na knjigo z druge strani izposojevalnega pulta? Knjižničar za en dan je znana osebnost, povezana z Novim mestom, ki stopi v čevlje knjižničarja in nas popelje med knjižna dela. Tokrat se bomo po knjižnici sprehodili s Petrom Škerlom, enim izmed 30 veličastnih v nedavno izdani ilustratorski mapi izbranih slovenskih knjižnih ilustracij, prejemnikom mnogih domačih in mednarodnih nagrad na področju ilustracije, pri nas tudi najvišje nagrade Hinka Smrekarja za ilustracijo. Bralce navdušuje predvsem s svojimi realističnimi podobami. Riše tudi slikanice, namenjene odraslim, kot je Skodelica kave, ki je bila z nagrado Kristine Brenkove izbrana za slovensko slikanico leta 2018. »Po eni strani smo presunjeni, ko despotski prašič v Orwellovi Živalski farmi ukaže pobiti nekaj "vstajniških" kur in prašičev, po drugi strani pa smo slepi za vse nesmiselno nasilje v prenekateri klavnici.« (v intervjuju z Ano Jurc, 18. 6. 2024, rtvslo.si)

Kamra.si, 10. oktober ― Osrednja knjižnica Celje  v sodelovanju z Mestno knjižnico in čitalnico Pulj in Slovenskim kulturnim društvom Istra Pulj vabi ... Program 14. oktober - 5. november 2024 Ponedeljek, 14. oktober, 17:30 OKC, oddelek Glasba Film Naslov predavanja: "Habsburška smetana na Brionih: Državna služba kot ključ do vstopa." Predavateljica: doc. dr. Daša Ličen, ZRC SAZU Odprtje razstave: Osrednja knjižnica Celje - petek, 18. 10. 2024 – ob 12. uri Od habsburških Brionov do medvojnega Celja: zgodba družine Turk Avtorji razstave: redni profesor, dr. Andrej Rahten,  ZRC SAZU, doc. dr. Daša Ličen, ZRC SAZU, dr. Alenka Hren Medved, Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje V kulturnem programu odprtja bo nastopil Mešani pevski zbor Encijan Slovenskega kulturnega društva Istra - Pula. Spremni dogodek: Petek, 18. oktober, 18:00, Velika dvorana Narodnega doma Celje Koncert Mešanega pevskega zbora Encijan iz Pulja in citrarja prof. Petra Napreta Mešani pevski zbor Encijan deluje pri Slovenskem kulturnem društvu Istra - Pula od leta 2005. Redno nastopa na kulturnih prireditvah v mestu Pulj in hrvaškem, med drugim se v domovini udeležuje Tabora slovenskih peskih zborov v Šentvidu pri Stični, revije pevskih zborov Primorska poje, prireditve Dobrodošli doma (Ljubljana, Škofja Loka, Ptuj, Murska Sobota, letošnje poletje v Celju). PETER NAPRET, doma iz Sedraža nad Laškim, je po osnovni izobrazbi violinist. Obiskoval je Glasbeno šolo Hrastnik, Srednjo glasbeno in baletno šolo ter Akademijo za glasbo v Ljubljani. S citrami se je srečal v srednješolskih letih in se kmalu navdušil nad tem zapostavljenim glasbilom. Po violinski diplomi leta 1993 je veliko časa posvečal raziskovanju citrarstva doma in po svetu, študiral citre na Tirolskem deželnem konservatoriju v Innsbrucku, se udeleževal citrarskih seminarjev ter se kasneje poleg violine lotil tudi poučevanja tega inštrumenta. Poučuje na glasbenih šolah Fran Korun Koželjski Velenje in Ljubljana Moste – Polje, vodi pa tudi nekaj citrarskih skupin.

Kamra.si, 5. oktober ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU, Slavistično društvo Maribor, Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec, Zgodovinsko društvo Ormož in Celjska Mohorjeva družba vas vabijo na ZNANSTVENI SIMPOZIJ Življenjske in literarne poti Franca Ksaverja Meška, ki bo potekal v soboto, 19. oktobra 2024, od 9.00 do 16.00 v Beli dvorani Grajske pristave Ormož. Simpozij sofinancira in podpira Ustanova dr. Antona Trstenjaka. Pisatelj Franc Ksaver Meško (1874‒1964), rojen v Ključarovcih pri Sv. Tomažu nad Ormožem, je svojo  duhovniško službo vse do pozne starosti opravljal v različnih krajih na Koroškem. Bil je sodobnik Ivana Cankarja in po Stanku Vrazu prvi vidnejši pisatelj iz vzhodnoštajerskega območja. Kot mnogi slovenski pisatelji se je tudi sam najprej predstavil s pesmimi in se nato uveljavil kot pripovednik. Posvečal se je tudi dramatiki in mladinski književnosti. V okviru kratke proze je ustvaril poseben tip lirsko-meditativne črtice. V njegovi literaturi pristno zaživita panonski del Slovenskih goric in koroška pokrajina z vso svojo zemljepisno, narodno, zgodovinsko  in socialno specifiko. Motivno je posegal v kmečko in malomeščansko življenje, pisal o zastrti erotiki, spominih na mladost, narodni in domovinski problematiki, socialnih krivicah in nabožnih temah. Z izjemno občutljivostjo in s človeško toplino se je vživljal v usode šibkih, zapostavljenih in izrinjenih ljudi, še posebej žensk in otrok. Franc Ksaver Meško je še vedno pogosto prezrt, čeprav je v svojem času  veljal za enega najbolj  branih slovenskih literarnih  ustvarjalcev. Izjemna vrednost njegove veličine pa je predvsem v njegovem dojemanju sveta in človeštva. Navdih je črpal iz svoje jasno postavljene narodnostne pripadnosti, kljub temu da so njegovo dušo pogosto upogibali in jo želeli ukloniti, se njegovo slovenstvo ni nikoli niti za hip zama