Novice

arhivi

Dopolnilno strokovno izobraževanje za uslužbence v vzgojno-izobraževalnih zavodih (12. 03. 2026)

ZAC, 4. februar ― Na podlagi 39. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA, Ur. list RS, št. 30/2006, 51/2014) in v skladu z 10. členom Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (Ur. list RS, št, 66/2016) bomo v  Zgodovinskem arhivu Celje organizirali dopolnilno strokovno izobraževanje za uslužbence javnopravnih oseb, ki upravljajo […] The post Dopolnilno strokovno izobraževanje za uslužbence v vzgojno-izobraževalnih zavodih (12. 03. 2026) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Varuhi kulturne dediščine

Arhiv RS, 3. februar ― V Ljubljani bo v četrtek, 5. februarja, potekal strokovni dogodek Varuhi kulturne dediščine, posvečen izzivom arhiviranja, hrambe in digitalizacije gradiva v digitalni dobi. Srečanje je namenjeno strokovnjakom iz muzejev, arhivov, knjižnic, raziskovalnih ustanov, javne uprave in gospodarstva, ki se pri svojem delu posvečajo varovanju dragocene arhivske dediščine.

Vabilo na praznovanje slovenskega kulturnega praznika v Arhivu Republike Slovenije

Arhiv RS, 2. februar ― V Arhivu Republike Slovenije bomo osrednji kulturni praznik obeležili že v petek, 6. februarja. Ob 11. uri vas vljudno vabimo na javno vodstvo po razstavi »Most med preteklostjo in prihodnostjo«, ki smo jo pripravili ob naši 80-letnici. Razstava osvetljuje ključno, a pogosto nevidno vlogo arhiva v sodobni družbi. Pridružite se nam na potovanju skozi čas in spoznajte bogastvo naše dediščine!

Arhivalija meseca februarja 2026

Arhiv RS, 1. februar ― V rubriki Arhivalija meseca je na voljo arhivalija meseca februarja, ki je posvečena zgodbi o vohunih ob koncu prve svetovne vojne. Predstavljamo primer Antona Kravanje iz Soče, ki je bil že na pogled nadvse sumljiv. Besedilo je pripravil Jernej Komac.

Literarno-glasbeno popoldne miklavških pogovornic Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu

Kamra.si, 31. januar ― Miklavške pogovornice Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu v sodelovanju s Krajevno knjižnico Miklavž pri Ormožu in Krajevno skupnostjo Miklavž pri Ormožu vabijo na Literarno-glasbeno popoldne, ki bo v soboto, 7. februarja 2026, ob 15.30 uri v Kulturni dvorani Miklavž pri Ormožu. Miklavške pogovornice, ki se redno srečujejo na mesečnih pogovornih srečanjih v Krajevni knjižnici Miklavž pri Ormožu, bodo skupaj  z gosti in obiskovalci počastile Prešernov dan, slovenski kulturni praznik z literarno-glasbenim recitalom. Predstavile bodo nekaj Prešernovih pesmi in pesmi nekaterih drugih slovenskih pesnikov. Vabljeni tudi obiskovalci, da se predstavite z najljubšo pesmijo slovenskega pesnika.

Razstava Pisanje in branje v Petovioni

Kamra.si, 31. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabi na ogled razstave Pisanje in branje v Petovioni, ki bo na voljo od 15. januarja do 28. februarja 2025 v ormoški knjižnici. Pisava je ena od temeljnih prvin civilizacije. Razvila se je kot pripomoček za beleženje gospodarskih podatkov, a hitro postala nepogrešljiva tudi pri zapisovanju religioznih, političnih, zgodovinskih in kulturnih vsebin. Rimljani so pisavo oblikovali pod vplivom Grkov in Etruščanov. Osnovno znanje pisanja in branja je imel precejšen del prebivalstva – predvsem v mestnih središčih. Rimljani so pisali na različne načine. Grafiti so se lahko pojavili na vsaki primerni podlagi – na keramiki, kovini, steni, ki se jo je dalo raziti z ostrim predmetom. Krajše spise, zapiske in korespondenco so zapisovali na z voskom prevlečene lesene tablice, kjer je bilo besedilo mogoče enostavno izbrisati in jih ponovno uporabiti. S peresom (calamus) in črnilom so pisali na papirus in pergament, včasih tudi na les, slonovino ali drugo podlago. Papirus, narejen iz istoimenske rastline, so uporabljali v obliki zvitkov (rotulus ali volumen), kar je tudi tipična oblika antične knjige. Najpogostejša oblika zapisov je povezana s sporočanjem lastništva ali avtorstva. Imena lastnikov najdemo vtolčena na številnih predmetih npr. na posodju ali vojaški opremi. Mojstri so svoje izdelke opremili s svojim imenom običajno v obliki pečata. S pečati so zapečatili tudi osebna pisma, uradne dokumente in pogodbe. Rimska država je razvila osupljiv administrativni aparat, ki je natančno predpisoval in dokumentiral gospodarsko in politično življenje. Računi, pogodbe, diplome, odloki in zakoni so se hranili v zasebnih ali javnih arhivih, najpomembnejši pa so bili zapisani v kamnu ali kovini. Vrhunec pismenosti predstavljajo literarna dela. Ta so bila hkrati temelj izobrazbe in vir razvedrila in so jih gotovo poznali v Petovioni. Na razstavi Pisanje in branje v Petovioni, ki je v Knjižnici Ormož na ogled od 15. januarja do začetka marca 2026, si lah

Gledališka predstava za otroke “Pričarani Prešeren”

Kamra.si, 31. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabi ob slovenskem kulturnem prazniku na gledališko predstavo za otroke "Pričarani Prešeren", v izvedbi čarodeja Luka Lovreca in Mateje Hržič, ki bo v soboto, 7. februarja 2026, ob 9.30 uri v ormoški knjižnici. Vita ve, kdo je France Prešeren. O njem so se učili v šoli, videla je njegove knjige in slišala njegove pesnitve. Toda, rada bi ga zares spoznala. Morda celo srečala v živo. Se ji želja lahko uresniči? Ji lahko pri tem pomaga čarodej Luka? Morda pa ji lahko on pričara Prešerna! Ji bo uspelo spoznati največjega slovenskega pesnika?

Dan odprtih vrat ob slovenskem kulturnem prazniku

Kamra.si, 31. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas ob slovenskem kulturnem prazniku vabi na Dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 7. februarja 2026, od 8.00 do 13.00 v ormoški knjižnici. Ob 9.30 vabljeni na gledališko predstavo za otroke "Pričarani Prešeren", v izvedbi čarodeja Luka Lovreca in Mateje Hržič.  Vita ve, kdo je France Prešeren. O njem so se učili v šoli, videla je njegove knjige in slišala njegove pesnitve. Toda, rada bi ga zares spoznala. Morda celo srečala v živo. Se ji želja lahko uresniči? Ji lahko pri tem pomaga čarodej Luka? Morda pa ji lahko on pričara Prešerna! Ji bo uspelo spoznati največjega slovenskega pesnika? Izvedeli boste na gledališki predstavi. Ob 11. uri prisluhnite Trobilnemu kvintetu Kulturnega društva Ormož in Bralnim klubom Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož. Glasbeniki bodo pod vodstvom Slavka Petka poživili dogajanje z vsem dobro znanimi slovenskimi popevkami, s Prešernovimi pesmimi in mislimi o njem pa ga bodo dopolnili člani bralnih klubov Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Miklavške pogovornice. Vabljeni tudi k ogledu razstave Pisanje in branje v Petovioni, ki jo na ogled postavlja Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Spoznali boste razvoj in pomen pisave ter pismenosti v rimski Petovioni, načine zapisovanja ter videli replike rimskih pisalnih in bralnih pripomočkov kot so črnilnik, calamus, voščene tablice s stilusom, zvitke papirusa in pergamenta, pečatni prstan, rimske novce ... V času odprtosti knjižnice si lahko izposojate in vračate gradivo iz bogate ponudbe knjig, časopisov, filmov, glasbenih zgoščenk, igrač in didaktičnih pripomočkov. Na Dan odprtih vrat Knjižnice Ormož bomo vsem novovpisanim podarili letno članarino.

O italijanskem vohunu Antonu Kravanji − Kocu

Arhiv RS, 30. januar ― Prehodno obdobje ob koncu prve svetovne vojne je bilo za notranjepolitično upravo slovenskega dela nove jugoslovanske države zelo napeto. Soočala se je s slabimi življenjskimi razmerami, z nemiri, italijansko zasedbo velikega dela ozemlja, boji za mejo na severu … Na delu so bili resnični in namišljeni vohuni. Predstavljamo primer Antona Kravanje iz Soče, ki je bil že na pogled nadvse sumljiv.
še novic