Kamra.si, 5. marec ― Festival humanistike Odprti horizonti je zasnovan kot odprta platforma razmislekov, soočanj in izmenjave pogledov. Tretja festivalska izdaja v središče postavlja evropske vrednote, njihov pomen, spreminjanje in relevantnost v aktualnih svetovnih razmerah. V petih festivalskih dneh jih bomo na svež, igriv in sproščen, a hkrati argumentiran način osvetlili z različnih perspektiv. Vabljeni na dogodke: MLADE MISLI v sredo, 11. 3. 2026, ob 11.30 v šolski knjižnici OŠ Martina Konšaka: Osnovnošolci o vrednotah. PRVA IN III. V DIALOGU v četrtek, 12. 3. 2026, ob 10.30 v gostilni Pri treh ribnikih: Evropske vrednote skozi oči gimnazijcev. POGLED Z EVROPSKEGA VZHODA v četrtek, 12. 3. 2026,  ob 18.00 v gostilni Pri treh ribnikih: Pogovor z Nikodemom Szczygłowskim. EVROPA POD LUPO v petek, 13. 3. 2026,  ob 11.00 v gostilni Pri treh ribnikih: Študentska tribuna o vrednotah. OKROGLA MIZA NA ŠAHOVNICI v petek, 13. 3. 2026, ob 18.00 v gostilni Pri treh ribnikih: O festivalski temi z gosti in publiko in Hevreka, podelitev priznanja za prispevek k promociji humanistike. JUTRO S HUMANISTI OB KNJIGAH IN GLEDALIŠČU v soboto, 14. 3. 2026, ob 10.00 v gostilni Pri treh ribnikih: Pogovor z gosti o izbranih knjigah in Predstava Zvezde gledamo, da ne bi videli sveta (SLG Celje) V PERSPEKTIVI Z DARIANOM LEADERJEM IN MLADENOM DOLARJEM v četrtek, 26. 3. 2026, ob 19.00 v Umetnostni galeriji Maribor: Pogovor o knjigi Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti.  

Kamra.si, 25. februar ― V sredo, 4. 3. 2026, vas ob 11.00 uri vabimo v Glazerjevo dvorano Univerzitetne knjižnice Maribor na predavanje dr. Jedert Vodopivec Tomažič z naslovom Valvasorjeva Slava 1689: različne vezave in papirji, zakaj? Slava vojvodine Kranjske, obsežno in kompleksno enciklopedično delo Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693), je pomemben vir informacij za Slovenijo ter del zahodne Hrvaške z Istro. Delo je nastalo v nemščini in je bilo natisnjeno v tiskarni Moritza Endterja v Nürnbergu leta 1689. Z raziskavo literature in pregledom 69 ohranjenih izvodov – 52 v Sloveniji, 9 v Italiji (Trst, Gorica), 6 na Hrvaškem (Reka, Pulj, Zagreb), 2 v Budimpešti in 2 v Nürnbergu – smo želeli ugotoviti, kakšna je bila sočasna vezava Slave, kakšen papir je bil uporabljen za tisk knjižnega bloka, kakšni vodni znaki so na uporabljenem papirju, ali je bilo delo tiskano na več vrstah papirja ter zakaj se v papirju pojavljajo porjavitve. Na predavanju bodo predstavljene glavne ugotovitve in razlogi za te pojave. Ob predavanju bodo na ogled izvodi Valvasorjeve Slave, ki jih hrani Univerzitetna knjižnica Maribor. Vljudno vabljeni!