6. septembra 1923 se je rodil Peter II. Karađorđević, jugoslovanski kralj

Kamra.si, 6. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. septembra 1923 se je rodil  Peter II. Karađorđević, jugoslovanski kralj. Umrl je 3. novembra 1970 v Denverju, Kolorado, ZDA. Bil je sin kralja Aleksandra I., ki je bil ubit v atentatu leta 1934. Ker je bil tedaj še mladoleten, je v skladu s kraljevo oporoko oblast do njegove polnoletnosti prevzelo kraljevo namestništvo pod vodstvom kneza Pavla Karađorđevića. Kralj je postal 27. marca 1941, ko so ga pučisti generala Dušana Simovića oklicali za polnoletnega. Ob napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 se je z vlado umaknil v Kairo in nato v London. Namesto njega so odločali srbski politiki v emigrantski vladi. Leta 1943 mu je AVNOJ prepovedal vrnitev v domovino do ljudske odločitve po vojni. 29. novembra 1945 je Ustavodajna skupščina Demokratične federativne Jugoslavije odpravila monarhijo in mu odvzela vse vladarske pravice.  

6. septembra 394 - končana bitka pri Mrzli reki (začetek 5. septembra) (danes potok Hubelj v Vipavski dolini); zmaga vojske vzhodnorimskega cesarja Teodizija I. nad vojsko samozvanca Evgenija

Kamra.si, 6. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. septembra 394 - končana  bitka pri Mrzli reki (začetek 5. septembra) (danes potok Hubelj v Vipavski dolini); zmaga vojske vzhodnorimskega cesarja Teodizija I. nad vojsko samozvanca Evgenija Bitka pri Frigidu je bila ena najpomembnejših bitk v poznem obdobju Rima, ki se je odvijala 5. in 6. septembra 394 ob reki Frigidus, ki je verjetno latinsko ime Vipave. Zahodnofrankovski poveljnik Arbogast je skupaj z rimskim senatom pripravil upor proti cesarju Teodoziju I., ki je Rimskemu imperiju vladal iz Konstantinopla. Čeprav upori barbarskih federatov v nemirnem 4. stoletju niso bili nič novega, je bil upor poseben zaradi nasprotja med poganstvom in krščanstvom, ki je bilo prisotno znotraj njega. Njegov izid je v zahodnem delu cesarstva utrdil krščanstvo. Bitka se po pomembnosti primerja z bitko pri Milvijskem mostu, saj je zmaga krščanstva tako za poražence kot za zmagovalce pomenila dokaz obstoja krščanskega boga, posledica tega pa je bila prevlada krščanstva. Arbogast je s svojimi poganskimi četami užival podporo rimskega senata, ki se je že več kot dve generaciji prepiral s krščanskimi cesarji v Konstantinoplu. Pisali so pisma in si prizadevali za vrnitev poganstva, vendar jim to ni uspevalo, saj so se zatekali le k pogovoru, ne pa k dejanjem. Senat je postavil novega cesarja, Evgenija, vendar je v resnici upor usmerjal Arbogast. Teodozij se je z vojsko več kot 20.000 Gotov, ki so le malo pred tem postali federati po porazu v bitki pri Adrianoplu, odpravil iz Konstantinopla proti zahodu.

Predstavitev monografije o Martinu Kojcu

Kamra.si, 6. september 2018 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabi na predstavitev monografije o Martinu Kojcu, avtorice Helene Srnec. Srečali se bomo  v torek, 18. 9. 2018, ob 19. uri v Knjižnici Ormož. Z avtorico Heleno Srnec se bo pogovarjala Marijana Korotaj. Pisatelj in psiholog Martin Kojc se je rodil 14. 9. 1901 v Središču ob Dravi. Umrl je v Mariboru leta 1978. Svoje življenje je posvetil proučevanju psihologije in parapsihologije, bil je pisatelj in nesporni mojster življenja in mišljenja. Njegove knjige,  ki jih je uporabljal pri svojih psiholoških posvetovanjih kot lekcije, so postale uspešnice. Vabljeni!

Ormož nekoč, danes, jutri

Kamra.si, 6. september 2018 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož prireja v četrtek, 13. 9. 2018, ob 19. uri domoznanski večer Ormož nekoč, danes, jutri. Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož se danes nahaja na prostoru, kjer je v srednjem veku stal frančiškanski samostan z bogato knjižnico. Še danes lahko vidimo ostanke obzidja, ki nas spominjajo na preteklost. O  usodi samostana, njegove knjižnice in frančiškanih, bo predaval dr. Branko Vnuk, kustos Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki je doktoriral na temo Srednjeveška arhitektura beraških redov na območju nekdanje vojvodine Štajerske. Vabljeni!

125 let ptujskega muzeja

Kamra.si, 6. september 2018 ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vabi na osrednjo slovesnost ob 125. obletnici ptujskega muzeja, ki bo v soboto, 15. septembra 2018, ob 18. uri v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Častni pokrovitelj prireditve je gospod Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije.  Glasbeni gostje bodo Godalni kvartet Feguš in ambasador evropske kulturne dediščine Rok Terkaj. Ob tej priložnosti bomo od Knjižnice Ivana Potrča Ptuj v dar prejeli faksimile manj znanega dela slovitega Žiga Herbersteina Gratae posteritati iz leta 1560. Po uradni slovesnosti bo na zgornjem grajskem dvorišču (v primeru slabega vremena v romanskem palaciju) sledilo druženje s pogostitvijo ob glasbeni spremljavi basista Tadeja Kampla s svojimi glasbenimi kolegi. Vljudno vabljeni!
Ob koncu poletja je Slovenski etnografski muzej morje pripeljal v Ljubljano

Ob koncu poletja je Slovenski etnografski muzej morje pripeljal v Ljubljano

SEM, 6. september 2018 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                                                 Ljubljana, 4. september 2018 Ob koncu poletja je Slovenski etnografski muzej morje pripeljal v Ljubljano V petek, 14. septembra 2018 ob 18. uri bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje razstave Morje – naše življenje: Odstrti spomini s podstrešja nabrežinske ribiške družine, s katero muzej obeležuje Evropsko leto kulturne dediščine 2018 in je posvečena slovenskim zamejcem. Avtorica razstave je mag. Polona Sketelj, kustodinja SEM in je nastala v sodelovanju s sedanjim lastnikom bogate družinske zbirke predmetov Bogdanom Petelinom. Arhitekturo razstave in grafično oblikovanje je izvedel oblikovalec Luka Kern.  O razstavi Zgodba ribiške družine Caharija, po domače Babčevih iz Nabrežine pri Trstu, predstavlja življenje slovenskih družin Tržaškega primorja, vsakdanjik in praznik slovenskih družin, ki so si desetletja utirale pot na kraški zemlji, med oljkami, vinogradi in med valovi ob strmi kraški obali. Na ogled je več sto predmetov iz družinske zapuščine, ki jih je hranilo pet rodov družine Caharija. Sprva so te predmete vsakodnevno uporabljali, kasneje so jih hranili kot spomin na prednike in minule čase. Prevladujejo predmeti za ribolov, prodajo rib, notranja oprema, osebni predmeti posameznih družinskih članov in dokumenti, dopolnjujejo pa jih fotografije iz družinskega arhiva. Razstava je zasnovana s prepletom besedil kustodinje razstave in besedil lastnika zbirke. Kustodinja z besedili umešča družino Caharija v prostor in čas, medtem ko B. Petelin na razstavi spregovori v prvi osebi in obiskovalcem na ta način približa življenje konkretne slovenske ribiške družine iz Nabrežine pri Trstu. V uvodu se obiskovalci seznanijo z utrinki življenja iz Nabrežine in si s pomočjo zračnega posnetka Nabrežine približajo dom Babčevih. Osrednji razstavni prostor je zasnovan kot podstrešje, na eni strani se obiskovalcem odpira prostorski pogled na dejansko
Predstavitev eksperimentalne razstave Afrika in Slovenija: preplet ljudi in predmetov na konferenci Evropskega združenja socialnih antropologov (EASA)

Predstavitev eksperimentalne razstave Afrika in Slovenija: preplet ljudi in predmetov na konferenci Evropskega združenja socialnih antropologov (EASA)

SEM, 6. september 2018 ― Evropsko združenje socialnih antropologov (EASA) je med 14. in 17. avgustom 2018 pripravilo petnajsto bienalno konferenco združenja, ki je tokrat potekala v švedski prestolnici Stocholmu. Tema letošnje konference je bila pričakovana. Z njenim naslovom Staying, Moving, Settling so začrtali rdečo nit razprav, ki so zajele najrazličnejše oblike mobilnosti, med njimi migracije beguncev in delavcev, romarska popotovanja in turistične migracije. Hkrati se niso omejili le na premikanja v fizičnem prostoru, ki se dogajajo sedaj, temveč so želeli osvetliti mnoge vidike in oblike mobilnosti, tudi njene dolgoročne učinke. Dogodek je bil izjemno bogat, saj je bilo izvedenih več kot 160 panelov, tri plenarna srečanja, sedemnajst laboratorijev oziroma delavnic ter obširni program etnografskih filmov. Glavno predavanje z naslovom Walling, Unsettling, Stealing je tokrat izvedel prof. Shahram Khosravi iz Stockholmske univerze, ki je razmišljal o povezavah med imperiji, vojnami in zidovi, ki jih gradimo, pri tem pa se je naslanjal na aktualne etnografske primere. Dva panela tokratne konference sta neposredno naslovila muzejske teme. Prvi se je ukvarjal z zgodovino in prihodnostjo ideje muzejev svetovnih kultur (Museums of world culture: history and future of an idea), drugi pa s povezovanjem prostorov in ljudi skozi prizmo predmetov, ki potujejo (Museums in transformation: linking places and people through migratory objects). Prvega se žal nisem udeležila, v okviru drugega pa sem predstavila metodologijo sodelovanja s slovenskimi Afričani pri raziskovanju in pripravi dela razstave Afrika in Slovenija: preplet ljudi in predmetov. Del razstave, kjer so se predstavili naši sogovorniki, je bil namenjen njihovim izkušnjam, spominom, refleksijam in osebnim predmetom, ki so pripovedovali njihovo osebno dediščino, povezano s priselitvijo v socialistično Jugoslavijo in oblikovanjem njihove življenjske poti v novem okolju. Skupno raziskovanje omenjene tematike in sodelovanje pri postavit

6. septembra 1721 se je rodil Fortunat Bergant, slovenski baročni slikar

Kamra.si, 6. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. septembra 1721 se je v Mekinjah pri Kamniku rodil Fortunat Bergant, slovenski baročni slikar. Umrl je 31. marca 1769 v Ljubljani. Fortunat Bergant, tudi Wergant, Wergand, Vergant se je rodil v Mekinjah pri Kamniku 6. julija 1721 kot drugorojenec umetnostnemu rezbarju in mizarju, izdelovalcu skrinj (arcolarius) Jožefu Bergantu (Wergantu) in materi Mariji, rojeni Boršnar. Ded Jakob je bil zidarski mojster s Perovega pri Kamniku (1711 omenjen pri zidavi kapele in zvonika župnijske cerkve v Šmartnem v Tuhinju). Oče Jožef se je ob poroki priselil na ženin dom v Mekinje, toda ob rojstvu hčerke Uršule (26. sept. 1724) je družina že živela v Kamniku na Grabnu (na mestu današnje hiše Medvedova cesta 6), ob njeni smrti (23. nov. 1727) je slikar imenovan kot kamniški meščan. Mladeniška leta je preživel v Kamniku. Tam je kulturno razgledani župnik Maksimilijan Rasp (1673 do 1742) vodil šolo za nadarjene dečke, v katero je sprejel tudi Fortunata. Ko je odkril njegovo slikarsko nadarjenost, je po zvezah s plemiškimi sorodniki poskrbel za njegovo šolanje. Najprej ga je poslal v Ljubljano, kjer je bil učenec vodilnih baročnih slikarjev Franca Jelovška (1700 do 1764) in Janeza Valentina Metzingerja (1699 do 1759).

6. septembra 1901 - v Ljubljani je začel obratovati ljubljanski tramvaj

Kamra.si, 6. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. septembra 1901 - v Ljubljani je začel obratovati ljubljanski tramvaj Ljubljanski tramvaj je bilo tirno javno prevozno sredstvo, namenjeno prevozu potnikov po Ljubljani. Ljubljanski tramvaj je uradno obratoval od 6. septembra 1901 do 20. decembra 1958 Ljubljanski župan Ivan Hribar je 1. januarja 1900 napovedal, da se bo mesto zavzelo za uvedbo električnega tramvaja. Kmalu po tem so se začela prva projektna dela, gradnja remize (v Vodmatu) in prvih prog pa se je začela spomladi 1901. Poleti so opravljali prve poskusne vožnje, 6. septembra 1901 pa je tramvaj uradno začel z obratovanjem. Tramvajski promet je takrat potekal po treh progah s 13 tramvajskimi vozovi z lastnim pogonom, eno prikolico in delovnim vozilom. Omrežje je merilo skupno 5220 metrov in je bilo v celoti elektrificirano s sistemom enosmerne napetosti 500V. Tramvajski vozovi so imeli vozniško kabino na obeh koncih in so lahko popolnoma enakovredno vozili v obe smeri, tako da na končnih postajah ni bilo potrebno obračanje. Vozilo je lahko sprejelo okoli 30 potnikov in je dosegalo hitrosti do 30 km/h. Lastnik tramvaja je bilo podjetje Splošna maloželezniška družba, ki je bilo v lasti podjetja Siemens & Halske. V prvih letih obratovanja tramvaj ni prinesel želenega dobička, zato ga je v začetku tridesetih let prevzelo v ta namen ustanovljeno podjetje Cestna električna železnica v mestni lasti. V letih od 1931 do 1940 so zgradili več novih prog in podaljšali obstoječe. Kupljenih je bilo tudi 15 novih pogonskih voz, 9 tramvajev pa je bilo izdelanih v delavnicah v remizi. Slednje je načrtoval inženir Feliks Lobe. Rezultat je bilo tramvajsko omrežje z več kot 21 kilometri skupne dolžine, s 53 pogonskimi vozovi in z 19 potniškimi prikolicami. Zgradili so tudi novo remizo v Šiški - starejši Ljubljančani stavbo in prostore današnje avtobusne garaže še vedno imenujejo Remiza ali Tramvajkomanda. Več https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanski_tramvaj

6. septembra 1868 - v Žalcu je potekal II. slovenski tabor

Kamra.si, 6. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. septembra 1868 - v Žalcu je potekal II. slovenski tabor Tabor so sklicali za 6. september 1868 naši tedanji narodni voditelji, dr. Josip Vošnjak, Ivan Žuža, dr. Valentin Zarnik, dr. PIoj in dr. Razlag, z zahtevami po enakopravnosti jezika, slovenskega šolstva, slovenskega sodstva itd. Potekal je na travnikih in poljih proti Grižam, po ocenah pa se ga je udeležilo 15.000 ljudi. Več o taborskem gibanju na slovenskmem https://sl.wikipedia.org/wiki/Taborsko_gibanje
Prijava na e-obveščanje SEM

Prijava na e-obveščanje SEM

SEM, 5. september 2018 ― Spoštovani! Nova Splošna uredba o varstvu podatkov,* ki jo je določila Evropska unija je namenjena zaščiti zasebnosti. Vabimo vse, ki bi želeli prejemati vabila in novice o programih SEM, da se nam pridružite in se  prijavite na naše obveščanje. Pišite na etnomuz@etno-muzej.si s potrditvijo*: DA, SEM z vami in dovoljujem uporabo svojega e-naslova za obveščanje o programskih vsebinah Slovenskega etnografskega muzeja. S svojim odgovorom potrjujete, da želite do morebitnega preklica po e-pošti prejemati vabila in obvestila o programu Slovenskega etnografskega muzeja.**   Z lepimi pozdravi, Slovenski etnografski muzej   * 25. maja 2018 je v državah članicah EU stopla v veljavo Splošna uredba o varstvu podatkov (General data protection regulation/ GDPR), ki pravno določa, da vsa podjetja in javne ustanove, ki uporabljajo ali kakor koli obdelujejo osebne podatke državljanov Evropske unije, med drugim zavezuje, da od vseh tistih posameznikov, katerih osebne podatke uporablja, za to pridobi nedvoumno, konkretno, informirano, prostovoljno privolitev. **Za namen obveščanja hranimo vaše naslednje osebne podatke: e-naslov na katerega prejemate obvestila in/ali ime in priimek in/ali ustanova. Vaše podatke lahko kadarkoli pregledate ter zahtevate njihov popravek ali popoln izbris oziroma kadar koli prekličete soglasje o obveščanju. To lahko storite na etnomuz@etno-muzej.si. Če imate dodatna vprašanja ali potrebujete dodatna pojasnila smo vam na voljo.
Občasne razstave: Velika vojna v satirični kartografiji Evrope

Občasne razstave: Velika vojna v satirični kartografiji Evrope

Tolminski muzej, 5. september 2018 ― 100-letnico konca prve svetovne vojne v Tolminskem muzeju obeležujemo s slikovito razstavo satiričnih zemljevidov, ki je nastala v sodelovanju z italijansko organizacijo Associazione Giovane Europa. Satirične podobe nam lahko na prefinjen način prikažejo bistvo, ki bi ga s pisano besedo težko tako neposredno obelodanili. Razstava predstavlja zbirko satiričnih evropskih zemljevidov in časopisov iz časa od poznega 19. stoletja do Velike vojne, ki na poseben, humoren način ...
SEM sočustvuje z Brazilijo

SEM sočustvuje z Brazilijo

SEM, 5. september 2018 ― Slovenski etnografski muzej ob požaru v Narodnem muzeju Brazilije v Rio de Janeiru,  najstarejši znanstveni ustanovi v državi, sočustvuje s kolegicami in kolegi iz Brazilije. Dve stoletji dela, zbiranja in raziskovanja sta se spremenili v pepel z izgubo ključnih zgodovinskih in naravoslovnih zbirk, česar ni možno nadomestiti.   Zato se Slovenski etnografski muzej ob tem katastrofalnem dogodku priključuje opozorilom stroke v zvezi z varovanjem dediščine tudi na področju zagotavljanja požarne varnosti in varovanja zbirk ob naravnih nesrečah ali drugih katastrofah, izpostavlja pomen izobraževanj za ravnanje v takšnih primerih ter poudarja širšo odgovornost ustreznega varstva.
1987 Cerknica – Industrijsko gasilsko društvo Brest, 40 let

1987 Cerknica – Industrijsko gasilsko društvo Brest, 40 let

Stare slike (Cerknica), 5. september 2018 ― Ob 40. letnici industrijskega gasilskega društva Brest Cerknica so gasilci pripravili slavnostno parado, najbolj zaslužni pa so prejeli priznanja. V spodnji vrsti z leve stojijo: Anton Urbas, Franc Dragolič, Jože Homovec, Stane Kos, Franc Meden, Alojz Doles, neznan, Mile Maglič, Alojz Mramor, neznan, Bojan Dragolič, Jože Gornik, Anton Ule, Janez Mele in Polde Kos. Na […]
še novic