Novice

dediščina

Jože Žlaus: Pisanice v modrem

Kamra.si, 16. april 2019 ― Osrednja knjižnica Celje vabi do 26. aprila v prvo nadstropje na ogled priložnostne razstave Pisanice v modrem avtorja Jožeta Žlausa. Jajce je splošno razširjen prastar simbol, ki ga najdemo v skoraj vseh preprostih in razvitih svetovnih verovanjih in ljudskih izročilih. Je indoevropski pomladni simbol. V krščanski ikonografiji simbolizira jajce Kristusovo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje, podobno kot v verovanjih, ki so precej starejša od krščanstva. Krašenje velikonočnih jajc je bilo razširjeno zlasti pri slovanskih narodih. V Sloveniji pa v vseh slovenskih pokrajinah, vendar se je starejših primerkov ohranilo zelo malo. Še največ okrašenih velikonočnih jajc, ki se uvrščajo med najlepše primerke v Evropi, se je ohranilo v Beli krajini. Belokranjske pisanice so izdelovali na kmetijah v tako imenovani batik tehniki. Površine, ki naj bi po barvanju ostale nepobarvane, se prekrijejo z voskom in se barva na teh mestih jajčne lupine ne prime. Obarvani so samo tisti deli, ki niso bili zaščiteni. Pri krašenju so uporabljali vodoravne in navpične črte, dobljena polja pa so okrasili s pikami, simboli, ornamenti, , napisi in drugimi vzorci. Razen v Beli krajini so poslikavali s to tehniko tudi »remenke« v Prekmurju. Te so pobarvane z živimi in pastelnimi barvami z rastlinskimi motivi, različnimi simboli in ornamenti. V Beli krajini in Prekmurju poznajo še drsanke. Ornamenti so izpraskani z ostro konico na pobarvano jajčno lupino. Na njih ne najdemo geometrijskih ornamentov, ampak nam kažejo izjemno realistično in plastično izdelane rastlinske motive, portrete ljudi, hiše in krščanske simbole. V sodobnosti se poleg te izjemne kulturne dediščine vrivajo v velikonočno ustvarjalnost tudi številni banalni potrošniški izdelki, kot so jajca iz plastike in drugih agresivnih gradiv. Jože Žlaus se je v svojem ciklusu lotil izdelave pisanic na nekoliko drugačen način. Motivi, ki so nam predstavljeni na 50 grafičnih listih so izbor najlepših belokranjskih pisanic po originalni ma

Sovretov večer

Kamra.si, 16. april 2019 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi na Sovretov večer, ki bo 23. aprila 2019, ob 19. uri v razstavišču knjižnice. V pogovoru s prof. dr. Kajetanom Gantarjem in doc. dr. Matejem Hriberškom bo predstavljena publikacija in razstava Anton Sovre in Ptuj. Sovretove prevode antičnih del bo interpretiral Vojko Belšak, na harfo bo igrala Veronika Tadina.Dogodek poteka ob svetovnem dnevu knjige in v sklopu prireditev ob 1950-letnici Ptuja. Razstava bo na ogled do 14. maja 2019. Razstavni program: Četrtek, 25. 4. 2019, razstavišče knjižnice:- ob 16. uri: predvajanje filma Sofra iz Šavne Peči (produkcija TV Krpan Laško, 2016)- ob 17. uri: javno vodsto po razstavi (Mira Petrovič). Torek, 7. 5. 2019, razstavišče knjižnice:- ob 11. uri: predvajanje filma Sofra iz Šavne Peči (produkcija TV Krpan Laško, 2016)- ob 12. uri: javno vodsto po razstavi (Mira Petrovič).  

16. aprila 1879 je umrl Peter Kozler, slovenski pravnik, gospodarstvenik, geograf, kartograf in politik nemškega rodu

Kamra.si, 16. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. aprila 1879 je v Ljubljani umrl Peter Kozler, slovenski pravnik, gospodarstvenik, geograf, kartograf in politik nemškega rodu. Rodil se je 16. februarja 1824 v Kočah pri Kočevski Reki.   Kozler Peter, sin Ivana, je bil rojen 16. februarja 1824 v Kočah pri Kočevski Reki. Po rojstvu je živel v Ortneškem gradu pri Ribnici, ki ga je družina Kosler pridobila leta 1823. V osnovno šolo je hodil pri Sv. Gregorju pri Ribnici. Leta 1831 je prišel v Ljubljano na normalko in nato še gimnazijo (1835–40). V Italiji je študiral v Padovi logiko in fiziko v Pavii. Odšel je na Dunaj, kjer je doštudiral pravo (1843–6), ter bil praktikant pri kriminalnem in civilnem sodišču (1847). Leta 1848 je opravil sodniški izpit, nato je bil odvetniški pripravnik pri F. Župančiču ter leta 1849 nadaljeval v državni službi.

15. aprila 1854 se je rodil Anton Bezenšek, slovenski stenograf, urednik, pedagog, založnik in slavist

Kamra.si, 15. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. aprila 1854 se je rodil Anton Bezenšek, slovenski stenograf, urednik, pedagog, založnik in slavist. Umrl je 11.  (10.)* decembra 1915 v Sofiji.  Rodil se je v Bukovju pri Frankolovem Tomažu in Marjeti Vezenšek (kdaj so se preimenovali v Bezenške, ni znano), po domače Pintarjevim. Oče je podedoval po svojem očetu lepo posestvo, zato je lahko svojim osmim sinovom nudil ustrezno izobrazbo. Tone je bil prvorojenec in s šestimi leti je začel obiskovati ljudsko šolo v Frankolovem. Zaradi bistrosti ga je oče poslal v celjsko nižjo gimnazijo, kjer se je izkazal kot tako nadarjen učenec, da ga je opat Matija Vodušek sprejel na stanovanje in hrano.

15. aprila 1896 umrl Vatroslav Ignacij Oblak, slovenski jezikoslovec

Kamra.si, 15. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. aprila 1896 je v Celju umrl Vatroslav Ignacij Oblak, slovenski jezikoslovec. Rodil se je 15. maja 1864 v Celju. Starša (oče podobar, mati gospodinja) sta se priselila v Celje iz Poljanske doline, tako da je bil sin že rojen v Celju. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je dokaj neuspešno obiskoval v domačem mestu in majhna zanimivost iz tega obdobja je, da je najslabše ocene prejemal ravno iz slovenskega in latinskega jezika. V višjih razredih gimnazije se je njegov odnos do predmetov očitno menjal, saj je veljal za »liderja« slovenskih dijakov, ki so se pogosto sestajali v njegovi podstrešni sobici. Zaradi cesarske himne, ki so jo na cesaričin god pri šolski maši zapeli v slovenskem jeziku (k temu je nagovoril gimnazijski zbor), so ga izključili iz vseh gimnazij v avstrijskem delu monarhije; maturo je tako moral opravljati v Zagrebu.

15. aprila 1952 se je rodil Nejc Zaplotnik, slovenski alpinist.

Kamra.si, 15. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. aprila 1952 se je v Kranju rodil Jernej (Nejc) Zaplotnik, slovenski alpinist. Umrl je  24. aprila 1983 pod ledenim plazom, ki se je zrušil z južne stene Manasluja v Himalaji. V rojstnem Kranju je končal osnovno šolo in gimnazijo, v Ljubljani je dva semestra študiral na Filozofski fakulteti, pozneje  se je prepisal na Fakulteto za telesno kulturo, kjer je večidel študiral ob delu. Nekaj časa je delal na kranjski Službi družbenega knjigovodstva, pet let pa je bil učitelj športne vzgoje na OŠ Staneta Žagarja v Kranju. V vrste alpinistov je stopil leta 1969, kmalu je postal alpinist in gorski reševalec, v alpinistični šoli pa je deloval kot inštruktor.
SEM sodeluje pri organizaciji posveta Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji

SEM sodeluje pri organizaciji posveta Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji

SEM, 15. april 2019 ― V zadnjih nekaj letih je t. i. digitalna doba postala »doba digitalizacije« in kulturne ustanove so veliko vlagale v digitalizacijo kulturne dediščine. Digitalizirale niso le besedil in slik na papirju, temveč tudi avdio in video posnetke, filmsko gradivo, muzejske eksponate, nepremično kulturno dediščino ter druge stvaritve kulturne dediščine. Digitalna tehnologija je spremenila način zajemanja in razširjanja informacij ter upravljanja z njimi. Rezultati digitalizacije so bili objavljeni na spletu, s čimer je bil širši javnosti omogočen dostop do kulturne dediščine, hkrati pa je bilo veliko storjenega tudi za ohranjanje izvirnikov. Danes naš cilj niso več zgolj »bruto« izdelki digitalizacije, temveč bolj dodelane rešitve oziroma dodatne funkcionalnosti, ki omogočajo poosebljeno doživetje digitalnih vsebin.  Leta 2014 je v okviru kongresa Digitalne vsebine: nastanek, hranjenje, dostop več kot 25 avtorjev predstavilo individualne ali kolektivne dosežke na področju digitalizacije v Sloveniji. O nekaterih projektih oziroma izdelkih smo takrat slišali prvič. Tudi sami organizatorji smo bili prijetno presenečeni in navdušeni nad velikim številom slovenskih ustvarjalcev digitalnih vsebin. Po petih letih je čas, da ponovno pogledamo, kaj se dogaja s kulturno dediščino v digitalni obliki. Kako smo izkoristili velika vlaganja v digitalizacijo? Kakšen je inovativni potencial naših ustvarjalcev? Kakšne koristi ima od vlaganj v digitalizacijo slovenska družba? Ali lahko govorimo o gospodarskem vplivu digitalizirane kulturne dediščine na slovensko družbo? Kakšna je uporabnost ustvarjenih vsebin? Kdo so njihovi glavni uporabniki? Ali lahko ocenimo njihovo družbeno vrednost? Kakšni so dosežki na področju digitalizirane kulturne dediščine? Odgovore na zgornja vprašanja bomo poiskali na posvetovanju Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji, ki bo potekalo 16. in 17. maja 2019 v dvorani MIZŠ na Masarykovi 16 v Ljubljani.   Progr

"Edinstvene rimske freske in arhitektura Celeje na Muzejskem trgu v Celju"

Kamra.si, 15. april 2019 ― Pokrajinski muzej Celje vabi na ponovitev predavanja dr. Jureta Krajška z naslovom "Edinstvene rimske freske in arhitektura Celeje na Muzejskem trgu v Celju". Predavanje bo v torek, 16. aprila 2019 ob 18. uri v dvorani Barbare Celjske, Knežji dvor.Dr. Jure Krajšek bo na predavanju predstavil preliminarne rezultate raziskav na Muzejskem trgu v Celju, kjer so bile odkrite edinstvene in v svetovnem merilu vrhunske stenkse in stropne poslikave iz 1. stoletja. Vstop prost.   Sprejemamo prijave za predavanje. Prostih je samo 80 mest. Prijave na: M: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak4677fbfb9536153986fe8105ead91c70').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy4677fbfb9536153986fe8105ead91c70 = 'info' + '@'; addy4677fbfb9536153986fe8105ead91c70 = addy4677fbfb9536153986fe8105ead91c70 + 'pokmuz-ce' + '.' + 'si'; var addy_text4677fbfb9536153986fe8105ead91c70 = 'info' + '@' + 'pokmuz-ce' + '.' + 'si';document.getElementById('cloak4677fbfb9536153986fe8105ead91c70').innerHTML += ''+addy_text4677fbfb9536153986fe8105ead91c70+''; , Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak441aef96bc568c5a40a2515a90b0f86c').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy441aef96bc568c5a40a2515a90b0f86c = 'muzej' + '@'; addy441aef96bc568c5a40a2515a90b0f86c = addy441aef96bc568c5a40a2515a90b0f86c + 'pokmuz-ce' + '.' + 'si'; var addy_text441aef96bc568c5a40a2515a90b0f86c = 'muzej' + '@' + 'pokmuz-ce' + '.' + 'si';document.getElementById('cloak441aef96bc568c5a40a2515a90b0f86c').innerHTML += ''+addy_text441aef96bc568c5a40a2515a90b0f86c+''; T: 03/4280 950, 03/4280 962
1939 Rakek – Birma

1939 Rakek – Birma

Stare slike (Cerknica), 14. april 2019 ― Kot je že postalo pravilo, letnico nastanka fotografije ugibam. Mi gre pa dobro od rok. Posvetitev rakovške cerkve je bila 30. oktobra 1938. Ljudje na sliki so v poletnih oblačilih in tudi birma je ponavadi poleti, zatorej slika ni nastala tega leta, ampak leto kasneje, enkrat poleti. Me pa tale slika fejst muči, ker se […]

14. aprila 1877 se je rodil Rajko Nahtigal, slavist, filolog, akademik in pedagog

Kamra.si, 14. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. aprila 1877 se je v Novem mestu rodil Rajko Nahtigal, slavist, filolog, akademik in pedagog. Umrl je 29. marca 1958 v Ljubljani. Študiral je na Dunaju pri Vatroslavu Jagiću, kjer je 1901 doktoriral. Dve leti se je izpopolnjeval v Rusiji (Moskva in Sankt Peterburg) pri pri znamenitih ruskih jezikoslovcih A. A. Šahmatovu in F. F. Fortunatovu. Tam je sodeloval v delovanju Slovanske komisije Imperijskega Moskovskega arehološkega društva. Jeseni 1902 se je vrnil na Dunaj, kjer je začel predavati Ruski jezik na Inštitutu vzhodnih jezikov. Leta 1913 je bil za Karlom Štrekljem izbran za izrednega profesorja slovanske filologije v Gradcu. Tu je aktivno raziskoval tudi zgodovino slovenskega jezika in izdal delo o Brižinskih spomenikih.

13. aprila 1855 se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil Jurij Šubic, slovenski slikar

Kamra.si, 13. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. aprila 1855 se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil Jurij Šubic, slovenski slikar. Umrl je 8. septembra 1890 v Leipzigu. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in Škofji Loki. Od leta 1867 dalje je delal v domači podobarski delavnici. Od leta 1872 dalje je delal pri slikarju J. Wolfu v Šentvidu nad Ljubljano. Leta 1873 je obiskal svetovno razstavo na Dunaju. Povratno vozovnico je na Dunaju prodal. Pripravil se je na sprejemni izpit za tamkajšnjo akademijo. Najprej je akademijo obiskoval kot gost, od leta 1874 dalje pa je bil njen redni študent. Na Dunaju se je preživljal s kopiranjem slik v galerijah in muzejih ter s portretiranjem.
še novic